Motoumetnost dua Inzagi, iz vašega motocikla ustvarita edinstveno umetnino na dveh kolesih.

  • 27.09.2017

Moški pol uigranega dua Izanagi vrhunsko pripravi motocikel kot slikarsko platno, na katerem ženski pol pričara umetnino, vredno samega Leonarda da Vincija ali van Gogha. Omejitev pri modelu motocikla ni, prav tako ne v slogu slikanja ali vrsti upodobljenega motiva. Vi si zaželite in roke slovenskih vrhunskih mojstrov vam pričarajo umetniško delo na dveh kolesih. Zakaj bi imeli sliko skrito v bančnem trezorju, če se lahko z njo vozite naokoli kot na dragoceni leteči preprogi?

(Foto: Saša Kapetanovič)

18 fotografij v galeriji

Motocikel je za pravega bajkerja sveti gral. Z vsako vožnjo mu omogoča doživetje svojevrstne svobode, ki jo lahko razume samo tisti, ki jo izkusi. Za to mora biti bajk seveda najprej tehnično brezhiben in s številnimi, povsem praktični dodatki povsem prilagojen lastniku, da se na njem počuti najmanj tako dobro kot v svojem domačem fotelju. To mu uspe doseči z udobnejšim in neredko tudi lepšim sedežem, s stopalkami za udobno držo nog, z umetelnimi ročkami na krmilu, ki je nastavljivo v vse smeri, tako da je sedenje voznika povsem prilagojeno proporcem njegovega telesa, ter tudi s številnimi elektronskimi pripomočki. A to za pravega bajkerja še ni vse. Njegov bajk postane pravi sveti gral šele takrat, ko mu je vdihnjena artistična edinstvenost.

Playboy je našel dva takšna motociklistična sveta grala. Hondina modela gold wing in fury se ponašata z vsemi navedenimi praktičnimi atributi in predvsem z umetniško unikatnostjo, ki jima jo je pričaral umetniški duo Izanagi.

»Prav vsak motocikel je specifičen,« mi zaupa mojster Stanislav Hafner, »do vsakega imava z mojo poslovno partnerico Kiki Klimt popolnoma drugačen, povsem oseben pristop. Njen je umetniški del, pogovori se z lastnikom motocikla, da ga spozna in do potankosti prepozna njegove želje. Moj pa je pripravljalni del, v katerem se 'pogovorim' s samim motociklom. Se pravi, preučim ga s tehnične plati ‒ preučim obstoječo podlago, barvo in zdravje bajka motorja, ki ga nato razstavim. Izbrane dele posebej pripravim za poslikavo, pri tem na njih odpravim vse napake na površini, da so kot slikarsko platno nared za umetniški del, za samo slikanje. Pri tem uporabljam profesionalne materiale blagovne znamke Lechler. Po končani poslikavi je treba dele še zaščititi, tako da so umetniške slike trajno zavarovane, in jih namestiti na motocikel.« Pa mu lastniki zaupajo, da povsem razstavi motocikel? »Pri takšnem posegu je vsekakor ključno zaupanje, tako vame kot v umetnico. Z motocikli sem se srečal v vojski, kjer sem še kot mladenič leta 1985 naredil izpit, in sicer z moto guzzijem V350, ter nato postal še inštruktor vožnje, učil sem bodoče vojaške policiste. Motociklist z dušo in telesom sem vse do danes, ko vozim BMW-jevega R 1200 GS adventurja. Kar pa se same strokovnosti tiče, sem se že med osnovno šolo najraje zadrževal v očetovi avtokleparski delavnici, v kateri sem se pozneje tudi zaposlil in se med delom izšolal za avtokleparja. Kasneje smo družinsko podjetje razširili na celotno servisno dejavnost popravila vozil in postal sem mojster za mehaniko, vulkanizerstvo, avtoelektriko, avtokleparstvo in avtoličarstvo.

Med delom sem se dodatno splošno izobraževal, na Obrtni zbornici naredil mojstrski izpit ter redno hodil na izobraževanja iz koloristike in uporabe ličarskih materialov, za kar imam številne certifikate. Po 25 letih dela v družinskem podjetju so me poslovni izzivi odpeljali v podjetje CRD d.o.o., kjer ličarskim mojstrom predstavljam novosti in demonstriram uporabo profesionalnih ličarskih materialov. Na tem področju se nenehno izobražujem in spremljam vse novosti. Toda poudariti moram, da so za celostni pristop k projektom, kot je Izanagi, ključne izkušnje. Pokažite mi katerikoli avtomobil ali motocikel, in že s prostim očesom vam bom lahko povedal veliko o njem. Ko pa bom šel z roko po njegovi pločevini in drobovju, bom vedel vse. Domala vse svoje življenje diham z avtomobili in motocikli, zato mi vsak lastnik lahko zaupa svoj motocikel, kakor tudi sam zaupam znanju in občutku svojih rok. Poslikava motocikla pa je le en del bajkove podobe ‒ če si lastnik želi, mu tudi svetujem pri dodatni opremi, jo zanj izbere in montiram. Seveda tako, da se sklada s samo poslikavo. Zato je to najbolje narediti sočasno.«

Medtem ko mojster Slavc motocikel razstavlja, Kiki, umetniški pol dua Izanagi, skupaj z njim izbere primerne barve in doreče celoten postopek dela. V tem času tudi že nastanejo njene prve skice z obrisom nove podobe motocikla. Lastnik bajka si jih seveda ogleda, ob zavedanju, da se slika v procesu dela lahko tudi spreminja, saj koti, linije in material sami diktirajo delo. »Slikati začnem šele,« pravi, »ko imam vizijo končnega izdelka. V tej tri- in večdimenzionalni viziji se sprehajam okoli motorja in okoli voznika na njem. Tako vidim celoto z vseh možnih kotov. Vidim in občutim to, kar bo občutil tako njegov lastnik kot tudi drugi ljudje. Za to ne potrebujem računalniške 3D-animacije, saj se vse potrebno odvije v moji glavi, in to ne samo v treh, ampak v veliko več dimenzijah. Kako naj to pojasnim z besedami? Ko sliko 'slišim' vibrirati v sozvočju z melodijo motocikla, se prepustim plesu slikanja, da iz njega potegnem, če lahko tako rečem, njegovo notranjo lepoto. Slika z vodnimi barvami za kovino, nanašam jih z različnimi čopiči, tkanino in gobicami. Najpogosteje uporabljam čopiče iz ruske soboljevine, vendar pa pri nekaterih delih pridejo v poštev tudi čopiči z umetno dlako. Vse je odvisno od občutka, ki ga želim doseči. Poleg tega nanašanja barve je pomemben del ustvarjalnega procesa tudi njeno odvzemanje. Sem pa v zadnjih letih do obisti preučila aplikacijo kovin na motocikle, kar pomeni, da lahko vašega krasijo tudi 24-karatno zlato, srebro ali baker. Efekti, ki jih znam narediti, so lahko tudi tridimenzionalni. Tega s klasično poslikavo motociklov z airbushem ni mogoče izvesti Poleg tega uporabljam sodobne barve s kristali, kar da kovinski učinek in druge barvne efekte v različni svetlobi, na primer odsev mavrice na motociklu.

Slikam tudi z barvami, ki dajo mat učinek, ki je viden le takrat, ko motocikel stoji na soncu. Bistvo je, da je motocikle svojevrsten, enkraten in da ga lahko gledamo znova in znova ter na njem vedno znova odkrijemo nekaj, česar prej nismo videli. Vsak motocikel je slikarsko platno, na katerem pripovedujem zgodbo, ki si jo naročnik želi povedati. Površina motocikla je prazen prostor, v katerem se lahko fizično gibljem in ustvarjam imaginarni svet z barvami in svetlobo, s simboli, znaki. Ustvarim estetsko lep motor, tako da ima njegov lastnik še večje zadovoljstvo vožnje. Na prvem mestu je človek, ki ga vozi, in temu primerno se menjajo slogi slikanja in podobe. V starih časih je bil konj čast in predmet ponosa, zato je lastnik svojega konja opremil tako, da je izražal njegovo stanje in status. Danes so konje nadomestili motocikli in pravi vitez potrebuje konja, ki mu je v ponos in ki že od daleč govori o njegovih vrlinah. Ne gre le za to, kaj je na motociklu naslikano, ampak tudi za to, kako je to narejeno. Slika na motociklu je lastnikov portret, je predmet njegove ljubezni in občudovanja.«

TEKST Borut Omerzel
FOTO Saša Kapetanovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri