20 V Mag. Breda Pečovnik: Večna iskalka zanimivih in neponovljivih vsebin

  • 22.03.2019

V slovenskem kulturnem hramu, ljubljanskem Cankarjevem domu, vladajo štiri ženske in Playboy se je dobil z eno od njih, mag. Breda Pečovnik, ki je tako direktorica kongresno-komercialnega programa kot pomočnica generalne direktorice. 

Breda Pecovnik (Foto: Igor Zaplatil)

Poleg tega je članica Kongresnega urada Slovenije in Sveta Kongresnega urada ter Združenja managerjev Slovenije. Prav tako je članica sveta Slovenske filharmonije in združenja nadzornikov Slovenije. Je stalno habilitirana predavateljica kongresnega turizma na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana in Visoki šoli za trajnostni turizem – ERUDIO Ljubljana, kjer svoje izkušnje in strokovno znanje prenaša na mlajše generacije. Povabilo k sodelovanju pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, jo je zbližalo z Lions klubom Forum Ljubljana, kjer aktivno sodeluje pri humanitarnih dogodkih. Z njo bi se lahko torej pogovarjali o marsičem, smo pa se predvsem o kulturi in lepoti, ker sta pomembni za narodov blagor.

1. Kdo je oseba, ki skrbi za naš kulturno-umetniški razvoj?

Sem oseba nenehnega raziskovanja in izobraževanja, ki sta potrebna za uspeh kongresne dejavnosti in Cankarjevega doma. Zato se udeležujem mednarodnih aktivnosti in združenj, kot so mednarodno kongresno združenju ICCA in mednarodno združenje profesionalnih kongresnih organizatorjev IAPCO. Predvsem pa se zavedam, da je čut za lepoto in harmonijo nekaj, kar lahko privzgojimo, negujemo in gradimo le skupaj. Zato se trudim in jezik estetike prenašam previdno, a obenem odgovorno in zrelo.

2. Ste direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma. Kako usklajujete zahteve trga z zrenjem po lepem, čutnem in nepozabnem?

Kongresno-komercialni program, ki ga vodim, tako po vsebinski kot poslovni plati pomembno dopolnjuje kulturno-umetniški program zavoda oziroma program javne službe in kulturnih sodelovanj z mednarodnimi umetniškimi skupinami, ki na dejavnost pripeljejo koncerte, gledališke skupine, literate ... S tem zagotavljamo ažurnost in pestrost programov, vsebin in samega vpliva umetnosti na širše družbene in ekonomske kontekste. Treba je poudariti prispevek tega programskega segmenta k razvoju različnih področij slovenske znanosti ter k njenemu umeščanju v evropski in svetovni prostor. Poslanstvo kongresnega programa je večplastno, s čimer ima tudi ugodne učinke na gospodarski razvoj prestolnice, države in regije v smislu kongresnega turizma in tozadevne referenčnosti našega prostora v ožjem in širšem smislu. Kongresni program se uveljavlja predvsem kot znanstveno in družabno središče ter s kongresi ustvarja velik prispevek k znanosti in razvoju stroke kot tudi interdisciplinarnosti same. Seveda se je treba usklajevati s potrebami na trgu in se zazreti k lepemu čutnemu in nepozabnemu tudi z zornega kota tovrstnih prireditev. Vsak umetniški ali znanstveni dogodek, prireditev, kongres ima nekaj lastnosti lepega, estetskega in neponovljivega. Vedno pa nas naši gostje in obiskovalci presenečajo, saj sledijo trendom in pričakujejo nadgradnje, kar pa je po sebi razumljivo in skladno z razvojem umetnosti, ki ni le nekaj odmaknjenega in numinoznega, pač pa je ta umetnost tuzemska, transcendentna in transformativna.

3. Kako povezujete umetnost in znanost?

Veseli nas, da je nova programska usmeritev Cankarjevega doma, katere cilj je povezovanje umetniških predstav in znanosti, vse bolj opazna in s pohvalami sprejeta tudi v javnosti. Lep primer takšnega sodelovanja je bila razstava Nikola Tesla – človek prihodnosti, ki je osvetlila življenje in delo tega izjemnega znanstvenika, ob njej pa so se zvrstila številna strokovna in znanstvena predavanja s področja tehnike in fizike. Njegova odkritja, zlasti Teslov večfazni sistem, so omogočila učinkovitejši prenos električne energije na daljavo in so pomembno prispevala k razvoju sodobne industrijske civilizacije. Kot napoved te izjemne umetniške razstave smo gostili na področju znanosti Evropski forum robotike. Povezava obeh področij, umetnosti in znanosti, prinaša nepredvidene razsežnosti v sodobni znanosti in umetnosti 21. stoletja.

4. Vseh tihih in očem nevidnih vplivanj gotovo ne moremo izmeriti ali predvideti?

Tako je in prav to je vselej lepota umetnosti. Združena z znanostjo je vir novih tematizacij, vizij in usmeritev za prihodnost. Kot kaže zgodovina, umetnost kot avantgarda sproža premike v družbeni zavesti, in ko jo povežemo z drugimi deli družbe, ustvarjamo kvalitete drugačnega reda. Morda je tak način ključ do inovacij tudi na področju gospodarstva.

5. Mar drži, da naj bi umetnost vsebovala nekaj numinioznega, nekaj, kar presega klasične definicije lepega?

Tukaj ne bom govorila o definiciji umetnosti, ki izhaja iz latinske besede art in grškega prevoda tehcne. Zame je umetnost oblika ustvarjanja nečesa, ali glasbe, gledališke predstave, literature, poezije, slikarstva, filma, arhitekture, filozofije in obrti, kar je ustvarjeno z estetsko vrednostjo in svobodno mislijo. Je zrcalo dogodkov in človekove usode, kjer se razkriva temne in svetle plati življenja v jeziku, ki nas nagovarja v simbolnem, intuitivnem in mnogoznačnem. Umetnost se običajno obrača k sedanjosti in izraža duha časa, v katerem živimo. Obrača pa se tudi v preteklost in uporablja zgodovinske ideje, ki nas nagovorijo, seveda pa tudi v prihodnost, kjer razmišlja o človekovi usodi o času, ki šele prihaja. Senzibilna občutljivost umetnikov je razlog za tolikokrat potrjeno ugotovitev, da se v umetnosti preroško razkazuje prihodnost. Strinjam se, da je umetnost numiniozna in vsebuje božanstvene, veličanstvene, nadnaravne občutke, ki nas lahko nepojmljivo privlačijo.

6. Kaj pa erotika in umetnost. Znana ljubezenska zgodba med mehiško slikarko Frido Kahlo in njenim večnim Erosom, možem Diegom Riviero, ki je bil prav tako slikar, še vedno odmeva kot enigma.

Vsa umetnost je prežeta z erotiko, naj si bo v slikarstvu, gledališču, literaturi, poeziji, glasbi … Morda je to najbolj opazno v slikarstvu in kiparstvu, kar nam kaže zgodovina. V programskih vsebinah Cankarjevega doma imamo velikokrat možnost videti povezanost erotike in ustvarjalne umetnosti na odrih, kar se odraža v občutjih publike. Nazadnje sem spremljala predstavo na Borštnikovem srečanju v izvedbi izjemnih igralcev Marka Mandiča in Leje Jurišič, ki sta v goloti erotičnosti šest ur izvajala predstavo. V lanski sezoni razstav smo v Galeriji Cankarjevega doma lahko občudovali akte kiparskega velikana Meštrovića. V programskem ciklu Veličastnih 7 lahko na vsaki predstavi sočasno občudujemo erotiko in umetnost. Erotika privlači umetnike, da ustvarjajo svoje umetnine za občudovanje nas gledalcev, obiskovalcev v vseh vejah umetnosti, in vsak umetnik poskrbi, da ostane kaj nerazumljivega, skrivnostnega. In s tem nas preobražajo, saj umetnost kot pridih božanskega iz navadnih smrtnikov naredi oboževalce živosti življenja, ki je stkana iz ljubezni …

7. Kakšno prebojno moč ima po vašem mnenju umetnost v času, ko trg narekuje smernice?

Umetniško delo je lahko prepoznavni znak umetniškega duha države ter odsev njene kulture in zavesti naroda. In prav v tem je izjemnost umetnosti nekega naroda, ki s tem poveča simbolno moč države. V sebi skriva tudi vse tisto, za kar se je treba potruditi in k čemur je treba strmeti. Umetnost ne špara, ampak se radodarno razdaja. Kultura je danes ključni dejavnik menedžmenta družbenih sprememb. Monet, idejni oče EU, je skesano priznal, da bi projekt EU raje še enkrat začel s kulturo, ne z ekonomijo. EU se je namreč od samega začetka zatekala k političnoekonomski argumentaciji in institucionalizaciji, najprej skupnega in enotnega trga, nazadnje evra in bank. Hkrati pa je povsem zanemarila razvoj skupne evropske kulturne identitete, kajti ni ne trga ne denarja ni brez vrednot.

8. Lepoto moramo torej znati opazovati, pred tem pa verjetno znotraj sebe ustvariti prostor, ki se polni ob lepem. Kako vam to uspeva?

Nikoli se ne trudim biti navzven drugačna, kot sem navznoter. Mnenja sem, da se prava lepota, videna od zunaj, odraža v žarenju naše notranjosti. Ohranjati ta prostor znotraj sebe pa pomeni sprotno reševanje težav in živeti urejeno življenje. Notranjo lepoto in znanje pa je treba graditi. Nekateri izsevajo svojo notranjo lepoto s simpatičnostjo, razgledanostjo, prisrčnostjo in s tem lahko opravičijo zunanje pomanjkljivosti. Svoj notranji prostor lepega ustvarjam tako, da na vsakem koraku življenja opazujem okolico in vsakogar, s čimer si ustvarim kriterije za lepo in nepozabno, kar pa mi ni težko. Ob vseh prestavah, koncertih, filmih, humanizmu, ki si jih imam možnosti pogledati v Cankarjevem domu in drugod, je moje notranje bogatenje lepega neizmerno in povezano tudi z načinom osebnega življenja, ki ljubi harmonijo tišine.

9. Kaj vse je za vas lepo, kaj vse je lahko lepota?

Menim, da lahko v vsaki stvaritvi narave najdemo kaj lepega in začutimo lepoto. Lepota je božanska umetnost, lepota umetnosti pa je plod človeške ustvarjalnosti. Odvisno od tega, kako stvar vidimo, kako jo gledamo, zato je lepote toliko, kolikor je oči, ki jo opazujejo. Različnost pogleda vsakega od nas je tista, ki zazna v stvari nekaj lepega, izjemno privlačnega ali obratno. Določanje, kaj je lepo in kaj ne, je lahko odvisno tudi od družbenih in zgodovinskih okoliščin, ki nam postavljajo normative o vprašanju lepega in lepote same. Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote, vendar teh dveh pojmov ne smemo enačiti. Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti, kar pa ni nujno, saj marsikatera umetniška stvaritev na pogled ni lepa. Zame je lepo občutje nečesa v sebi ob pogledu na videno, slišano besedo ali čutenje dotika brez besed. In to je verjetno cilj. Ta dotik večnosti, stkan v melodijo, barvo, obliko. Lepo je morda nekje drugje, morda ni niti bistveno …

10. Kultura in umetnost ne moreta mediti in ploditi svojega umetniškega naboja brez podpore občinstva. Kakšna umetnost je umetnost časa, v katerem živimo? Je sveto in profano še del presoje med tistim, kar nas navdihne, in tistim, kar le zadovolji?

Kontekst časa se spreminja, z njim pa tudi načini razstavljanja sodobne umetnosti. Živimo v času, v katerem tudi umetnost zaznamuje prekarnost dela. Umetnost je priložnost za detektiranje ustvarjalnih subjektov, ki zaznamujejo naš čas in prostor. Zaradi vsakokratne družbene napetosti pa se odpirajo vprašanja našega sobivanja: kako obstati v času krize in šoka. Ocenili bi, da je rešitev v konceptu prožnosti, ki poskuša v razvitem svetu nadgraditi sedanjo ideologijo trajnosti in trajnostnega razvoja. V umetnosti je stvaritev še vedno sveta in nas navdihne. Nova umetnost mora biti enostavno komplicirana, mora biti svetla, prozorno fiksna, dinamično čustvena in dostopna mora biti novi generaciji.

11. Ali prihaja do mcdonaldizacije umetniškega erosa?

Menim, da prihaja. Umetnost v dobi globalizacije je pomembna in jo je treba izvajati in bi morala biti umetnost refleksije. Stopa na mesto življenja v obliki posplošene estetike, ki proizvaja mcdonaldizacijo, kokakolonizacijo, diznilizacijo sveta. Umetnost je odsev sveta, ki ga vedno bolj obvladuje ideologija svobodnega, edinstvenega trga, izgublja svoje utopične svobodomiselne razsežnosti in sama postaja ideologija globalizacije umetnosti, ki se kaže kot največja svoboda in močno omejuje potencialne umetniške razsežnosti. Umetnost bi morala razlikovati med visoko in popularno umetnostjo in moral bi bili povezava med užitkom umetniškega erosa in refleksije.

12. Cankarjev dom vodite ženske. Imamo ženske večji posluh za mehkobo in nežne preboje miline, ki naj bi jo med drugim umetnost tudi transcendirala?

Res je, v vodstvu Cankarjevega doma smo štiri ženske. Poleg mene, ki vodim kongresni program, so to še generalna direktorica Uršula Cetinski, direktorica tehničnega področja Karmen Klučar in poslovnega Barbara Štukelj. Delujemo timsko, podporno, usklajeno. Tako nas vidijo tudi umetniki, naročniki in obiskovalci od zunaj, kar je vitalnega pomena, da lahko izpeljemo 2500 dogodkov na leto. Menim, da v našem prostoru vodenja spol ne igra vloge, saj umetnost nima spola. Vse se zavedamo, da je pomembno, da se doseže cilje in dobre rezultate ob koncu leta. Hkrati pa je v centrih, kot je Cankarjev dom, ključna še kvaliteta umetniških in znanstvenih programskih vsebin.

13. Kaj oživlja narod, če ne kultura?

Kultura ima ključno vlogo v zavesti naroda, saj deluje kot vir narodne samozavesti in duhovne odprtosti. Nacionalna identiteta naroda se ustvarja prek kulture in je postavljena pred nenehne preizkušnje lastne samoniklosti z vplivanji drugih kultur in vrednotnih usmeritev. Zato je treba spodbujati nova umetniška in kulturna ustvarjanja, ki reflektirajo tako lokalne kakor tudi globalne družbene, politične in tehnološke spremembe. Kulturna vzgoja uporabnikov kulture ni samo vzgoja za kulturno produkcijo in potrošnjo, temveč tudi vzgoja za odgovorno sodelovanje državljanov v gibanjih civilne družbe. Kultura je tudi pomemben dejavnik za gospodarski razvoj države, kajti odnos med kulturo in gospodarstvom je vzajemen. Zato je važno, da gospodarstvo prepozna razvojni potencial kulturne produkcije, kar je mogoče doseči z vzpostavitvijo partnerskega odnosa med gospodarstvom in kulturo.

14. Kako usklajujete osebno življenje s poslovnim?

Usklajevanje osebnega življenja s poslovnim je uspešno seveda s podporo družine, ki mi v stresnih trenutkih zagotavlja zatočišče z občutkom, da se nanje lahko obrnem v vsakem času. Pomembno je razumevanje najdražjih, da si poslovno odsoten pretežni del dneva in še velikokrat zvečer zaradi najrazličnejših prireditev in srečanj. V nasprotnem primeru ne moreš opravljati takšne funkcije. Imam krasno družino, hčerka je zaključila študij stomatologije in si ustvarja svojo življenjsko pot. S partnerjem ustvarjava najino dvojino v vseh skupnih časih, ki jih znava oplemeniti in okusiti v vseh smereh.

15. Se vam zdi, da digitalni čas zahteva drugačne veščine vodenja? Ali s tem izpodriva tisto intimno intrinzično človeško in s tem človečnost?

Seveda je način vodenja in motiviranje sodelavcev v današnji digitalni dobi drugačen, kot je bil v preteklosti. Podjetja so se v celoti digitalizirala, kar je prineslo spremembo v procese dela in kar zahteva drugačne vodstvene veščine. Menim pa, da digitalizacija ne more nadomestiti medčloveškega osebnega stika, soočenja oči z drugimi očmi, stiska roke. Osebna srečanja so še vedno tisto, kar je intimno in odločilno, neodvisno od zunanjih vplivov, in tako bo tudi v prihodnosti. Prihaja pa čas robotizacije in temu se bomo morali prilagoditi. Morda ta čas nakazuje, da se ponovno odpremo človeški toplini, saj jo bomo vse bolj začeli ceniti in po njej hrepeneti.

16. Ali koncepcija virtualnega sveta pokriva umetnost čudenja? Digitalizacija svetov namreč morda poneumlja človeško sposobnost za opazovanje harmonije in vsega, kar je lepo, spevno in v ravnovesju?

V virtualnem svetu si lahko vse, kar si želiš, z mislijo in čutenjem si lahko tudi supermen, kjer te navdajajo nadnaravni občutki samozavesti in moči. Si izoliran od stvarnega sveta in v tistem času živiš in občutiš popolnost. Vse je navidezno in ni realne človeške sposobnosti za čutenje lepote, estetike in umetnosti. V virtualnem svetu si invalid čutenja umetnosti in lepega.

17. Ali hitra zadovoljitev čutov, misli in stremljenj pozitivno vpliva na vzgojo in sposobnost prepoznanja umetnosti kot take?

Daleč od tega. Za vsako stvar je potreben določen čas in še enkrat čas. Ničesar ne moremo prehitevati in tako velja tudi pri prepoznavanju lepote umetnosti. Videti in občutiti moraš toliko umetniških stvaritev, da lahko občutiš popolno umetnost. Tudi tukaj je potrebna kilometrina videnja in občutenj. Predvsem pa, zrelost za opazovanje harmonije lepega.

18. Kaj je za vas popolnost oblik?

Zame je popolnost oblik preciznost, sorazmernost in skladnost nečesa, kar je ustvarila narava. Ljudje popolnost vedno povežemo z nečim, kamor je posegla človeška roka. A že Galileo Galilei je ugotovil, da je knjiga narave napisana v matematičnem jeziku. »Vesolja ne moremo prebirati, dokler se ne naučimo jezika in črk, s katerimi je zapisano. Napisano pa je v matematičnem jeziku, kjer so črke trikotniki, krogi in drugi geometrijski liki; brez njih človek ne more razumeti niti ene besede.« Človeštvo ima sicer težave z razumevanje teh popolnih oblik že tisočletja. Morda se odprejo nevidna vrata v skrivnost takrat, ko najmanj pričakujemo, ko smo pripravljeni na darovanje brez pravil in nadzora …

19. Leta 2018 je minilo 100 let od smrti našega velikega pisca Ivana Cankarja. Kako futuristična so njegova Erotika, Lepa Vida ali Gospa Judith? Zdi se, da je čut za lepo enako pretočnosti za Eros in umetnost ljubljenja. Obenem pa Cankar sam v Erotiki nagovarja bralca, naj prepozna, da je vrh evolucije zlitje uma v srce, kar v kratkih verzih izpove Anici. Se strinjate z njegovo vizijo?

Z največjim slovenskim dramatikom sem se prvič srečala kot osnovnošolka in dijakinja in zaznamoval me je za vse življenje. Njegovo Erotiko, prvo ljubezensko pesniško zbirko, ki jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič pokupil v celotni nakladi in jo dal požgati, sem prebrala šele sedaj v zrelih letih. V zbirki je razkril svojo ljubezensko strast do življenja in ustvarjanja. Ob razmišljanju o njegovih delih ugotavljam, da njegova dela dokazujejo, da je bil izjemen futurist in vizionar, ki govori o nas, o naših nenehnih peripetijah in zagatah, in popolnoma se strinjam z njegovo vizijo, ki jo lahko apliciramo na današnji politični in drugi prostor.

20. Cankarju je bilo zares mar za narodov blagor. Uvodne besede na razstavi v Cankarjevem domu so povzete iz Bele Krizanteme, iz leta 1910: »Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje …« Kako preroški je dejansko bil? Bo slovenski človek kdaj v celoti odprl srce za lepoto brez razdvajanj uma in srca, umetnih ločnic med našimi in vašimi …

Bil je tako preroški, da je s svojim pisanjem zadel v samo bit slovenstva. Na simboličen način je razmišljal o duši, trpljenju, bolečinah, hrepenenju, bil je oster kritik Avstro-Ogrske monarhije, različnih pojavov novoilirizma, kulturnopolitičnih idej ne le v slovenskem, temveč tudi v podonavskem prostoru, uveljavil je kot politik in revolucionarni mislec 20. stoletja. Drugi del vprašanja o ločnicah med našimi in vašimi pa kaže na dolgotrajen proces, ki ga slovenski človek, razen redkih izjem, še ni usvojil.

TEKST Lucija Mulej Mlakar FOTO Igor Zaplatil

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri