32 vprašanj za Lewisa Hamiltona, svetovnega prvaka formule 1

  • 20.08.2015

Dvakratni svetovni prvak formule 1 o potovanjih, glasbi, modnem oblačenju, nevarnosti in o tem, kaj je bolje – dirka formule ena ali dober seks.

(Foto: Profimedia)

4 fotografije v galeriji

1. Če je bil Ayrton Senna vaš vzornik, kdo je bil vaš prvi junak?

Superman. On je bil največji frajer, najmočnejši. Lahko je letel, imel je laserski vid in vse te reči. On je bil najboljši. Tako da sem si želel postati ali voznik formule ena ali pa Superman. Na žalost pa ne morem postati Superman. Želel bi si nekaj njegove moči, pa za zdaj to še ne deluje.

2. Ko vas človek spremlja po družbenih omrežjih, dobi vtis, da res spominjate na Clarka Kenta – sicer se ne preoblačite v telefonskih govorilnicah, zato pa tako hitro, kot on sleče svoj suknjič in hlače in se preobleče v delovno oblačilo, vi zamenjujete kraje, celo celine: Malorka, Kalifor­nija, London, Las Vegas, New York in Monako vse v enem tednu. To pa zahteva nekaj supermoči?

Rad potujem, in sicer bolj kot kdajkoli prej. V istem kraju ne morem ostati več kot teden dni, moram se premikati.

3. Vam za to ne zadostuje 20 dirk po vsem svetu v enem letu?

Rad obiščem različne kraje, rad vidim kaj novega. Rad prvič stopim na neznana tla, obiščem drugačne kraje, se spoznavam z različnimi kulturami, pridobivam nove izkušnje, srečujem drugačne ljudi.

4. Kam greste pa najraje?

Združene države so moja najljubša izbira. Všeč so mi, ker grem lahko tja inkog­nito. Poleg tega mi je pa všeč tamkajšnji življenjski slog. Zelo srečni, zelo pozitivni ljudje živijo tam. V Ameriki imam nekaj dobrih prijateljev, poleg tega je pa vreme v ZDA zmeraj lepo, vsaj v tistih krajih, ki jih ponavadi obiskujem. Prostrane ceste, veliki avtomobili, vse je veliko.

5. Kdaj imate pa čas za podoživljanje do­živetega?

Največkrat med poleti. Veliko fotografiram in potem si te fotografije ogledam na letalu. Tam najdem čas za refleksijo. Ampak največkrat pa to storim vsak večer, preden ležem v posteljo, ko si rečem: Vuau, vsa ta potovanja. Živim sanjsko življenje, vidim vse te lepe reči, počnem, kar si zaželim, povrhu vsega pa še vozim dirkalnik formule 1.Lewis Hamilton

6. Kateri je pa tisti kraj, ki mu pravite dom?

Monako. Je manjši od večine krajev, ki jih obiskujem, kar pa še ne pomeni, da je kaj manj lep. Zame je Monako kar spektakularen kraj.

7. Je to mesto, kjer se lahko sprostite?

Ugotovil sem, da me sproščajo potovanja. To je moj način življenja. Ne morem se jih zasititi.

8. Kako hitro zbledi spomin na dirko formule 1?

Takoj, ko pridem domov. Že naslednji dan jo predelam v svoji glavi in se pomak­nem naprej.

9. Si kdaj ogledate svoje dirke?

Doslej si še nikoli v celoti nisem ogledal nobene svoje dirke. Ni mi treba, ker sem jo živel. [nasmeh] Rad si ogledam motoGP ali občasno kakšno dirko serije Nascar, sicer pa rad gledam košarkarske tekme. Po dirki si z inženirji na hitro pogledam posnetke starta, postankov v boksih, prehitevanj. Vse to poskeniram zelo na hitro, kot bi nenehno pritiskal na gumb za prevrtavanje posnetka.

10. Lahko popolnoma odmislite dirkanje?

Seveda ne. Rad pa pogledam na različne situacije z različnih perspektiv.

11. S perspektive zmagovalca?

Najlepše na svetu je zmagati na dirki in se s širokim nasmehom na obrazu povzpeti na letalo. Če takrat prisluhnem svojemu srcu, ugotovim, da je popolnoma mirno.Lewis Hamilton

12. Je zmagovanje vse, kar šteje?

Ni vse. Boj, obramba položaja, dober postanek v boksih, dobra izpeljava prvega ovinka: vse to prav tako da nekaj zadovoljstva. Ne gre za eno samo stvar.

13. Vaš dvoboj z Nicom Rosbergom v pretekli sezoni je deloval kot nekakšna miselna vojna?

No, šport ne glede na to, kateri, je mentalni izziv – je bitka. Formula 1, kar se tega tiče, ni nič drugačna. Nekateri ljudje radi rešujejo miselne uganke, meni jih pa ni treba. Svoje povem na stezi. Dejanja in dosežki na dirkaški stezi povedo več kot tisoč besed ali kakšnih miselnih trikov.

14. Lahko v svoji glavi popolnoma odmislite konflikt?

To bi bilo super! Ne oziram se nanj. Na neki način ga izsmejem in pustim, da mi izpuhti iz glave. Seveda so bili trenutki v moji karieri, ko so konfliktne situ­a­cije vplivale name, z izkušnjami pa sem se naučil, kako zgraditi zid.

15. Čemu ali komu se lahko zahvalite za tako psihološko trdnost?

Vsi zelo veliko govorijo o psihologiji in podobnem, toda edina psihološka vojna, kar jih je, poteka v tvoji glavi. Sam sebi si lahko najhujši sovražnik in na neki način se tako vsakič bojuješ z nevidnim najhujšim sovražnikom.

16. Bi raje videli, da bi vaš najmočnejši nasprotnik sedel v dirkalniku druge ekipe, in ne tako kot zdaj, ko se morate boriti proti vozniku v lastnem moštvu?

Pomembno se mi zdi, da je v moštvu ob meni še en dober dirkač. Leta 2008, ko sem osvojil svoj prvi naslov prvaka, je ob meni dirkal voznik (Heikki Kovalainen), ki ni bil dovolj hiter, pa naša ekipa (McLaren) zaradi tega ni osvojila konstruktorskega naslova. Se pravi, da je dobro imeti močnega kolega, ki pritiska nate in ti pomaga gnati voz naprej, ker vsega ne moreš storiti sam. Dva sta boljša kot en sam. Brez medsebojne konkurence si prepuščen samemu sebi in zato napreduješ počasneje.

17. Vajino tekmovanje se je obrestovalo s konstruktorskim naslovom, po drugi strani pa je zaradi njega prišlo do tistega slovitega trka v Spaju. Ali lahko po njem še vedno sodelujete z Nicom tako, kot ste pred to nesrečo?

V naši ekipi počnemo vse transparentno, delimo si vse podatke. Nobeden od naju ne skriva kakšnega asa v rokavu, ki bi ga lahko izigral proti drugemu – transparentnost in enakopravnost, tako delamo.Lewis Hamilton

18. Koga vas je najbolj strah, ko ga zagledate v ogledalu?

V zadnjem času ni prav veliko dirkačev, ki bi lahko poskusili prehiteti srebrno puščico ... Ampak saj ne gre za to, da bi te skrbel neki določen dirkač, zato ker so si zelo različni, so pa vsi nevarni. Tako nekako je, kot bi te preganjala različna lovska letala.

19. Nogometni vratarji študirajo nasprotnikove napadalce, da bi našli vzorce, po katerih se lotevajo napada na gol. Ali dirkači poznate kaj podobnega?

Vsak dirkač ima svoje značilnosti, raje to kot ono, slabosti in prednosti. Nikoli jih ne preučujem. Nobene potrebe ne čutim, da bi si jih zapisoval, ker ko dirkam z njimi, si te zapiske ustvarjaš v glavi in veš, kako se bodo odzvali v različnih situacijah. Če je za menoj Fernando Alonso, približno vem, kaj bo storil, prav tako, kot če se za menoj znajde Vettel.

20. Kakšen pa je vaš dirkaški vzorec?

Nimam ga. Rad dirkam spontano. To je dobro, ker se le tako lahko prožno odzovem na katerikoli izziv. Pri dirkanju se nobena situacija ne ponovi popolnoma enako. Moraš se odzvati in pogosto lahko samo upaš, da je bila odločitev, ki si jo sprejel, pravilna, da je bila odlo­čitev za napad primerna in uspešna. Mislim, da je moj odstotek pravilnih od­ločitev kar visok, seveda pa se trudim, da bi ga še izboljšal.

21. Sodite med dirkače z enakomernim ritmom na stezi. Je ta ritem pri dirkanju primerljiv s tistim v glasbi?

Glasba je ena mojih življenjskih strasti, ampak neposredne povezave med dirkanjem in glasbo pa ni, vsaj jaz je ne najdem.

22. Od kod pa vaša ljubezen do glasbe?

Zrasel sem ob njej, ob glasbi s Trinidada, ker je moj oče igral v bendu. Imel je dober hi-fi, ki sem ga poslušal, ko sem se vrnil iz šole. Dva moja strica sta bila rastafarijanca, eden od njiju tudi didžej. Kitaro sem začel igrati, ko mi je bilo 13 let in ko nisem delal domačih nalog ali igral računalniških igric, sem se učil novih pes­mi. Pozneje sem privarčeval nekaj denarja, da sem si lahko kupil mešalno mizo in potem cele ure v svoji sobi vadil za didžeja. Glasbo sem vrtel na žurih, in ko sem bil dovolj star, da sem lahko začel zahajati v klube, so me tamkajšnji didžeji za nekaj minut pustili za svoje naprave. Nekaj časa je bilo vrtenje glasbe moje največje zadovoljstvo.

23. Širijo se govorice, da boste posneli svoj album?

Verjetno sem napisal dovolj pesmi, da bi lahko izdal kar nekaj albumov, ampak nisem jih pisal s tem namenom. To je, kot sem rekel, moj hobi. Kjerkoli že sem, poiščem kakšen studio, kjer jih lahko preigravam, enega pa sem si opremil tudi v enem od svojih domov.Lewis Hamilton

24. Vaša druga strast je jasno razvidna – prepričan sem, da je to moda?

Moda je ... Ko sem odraščal, sem občudoval vse te modne ljudi v revijah, ki sem jih kupoval, in si predstavljal, da bom nekega dne tudi sam imel vsa ta oblačila. Sem pa potreboval precej časa, da sem odkril slog, ki mi ustreza, v katerem se počutim najbolj udobno. To je bil zanimiv proces. Zdaj se v svoji koži počutim tako dobro, kot se še nikoli doslej nisem. Rad imam kreativno plat mode, nove videze, nove dizajnerje. Celo na modne revije grem rad in čakam, katera bo nasled­nja predstavljena reč.

25. Ima vaše oblačenje kakšno sporočilno vrednost, namen?

Prav gotovo je odsev moje notranjosti. Oblačila in slog lahko povedo veliko o tvojem značaju. Ta je lahko glasen, lahko je tih, lahko je izbran, gladek, lahko je eleganten, kul in lahko izraža različne občutke in čustva v človeku. Obstajajo dizajnerji, ki uspejo v stvaritve vtkati veliko svojih prepričanj. Nekako naravno sem povezan z njimi.

26. Radi se modno oblačite, kako je pa z nakupovanjem? Tudi to radi počnete?

Ne nakupujem rad prav pogosto, včasih se mi pa vendarle da pobrskati za kak­šno novostjo. V glavnem se pa skušam izogibati nakupovalnim centrom. Nakupovanje, ko te vanj prisili dekle, je pa tako ali tako nekaj najbolj groznega.

27. Kakšno vlogo imata psa Coco in Roscoe v vašem življenju?

Oba sta člana moje družine. Družina je pa najpomembnejša. Včasih me sprem­ljata po dirkah. Zrasel sem ob psih. Ko sem se rodil, so imeli starši dvoletnega labradorca, ki je bil do mojega osmega leta, ko so ga uspavali, moj najboljši prijatelj. Tisti dan je bil dotlej najbolj žalosten dan v mojem življenju. Ne obstaja leto v mojem življenju, ki bi ga preživel brez psa.

28. Potem je tukaj še en član vaše družine, Shelbyjeva cobra?

Ročno delo, klasika, eden najlepših avtomobilov, kar so jih kdajkoli naredili. Ne vem, ali so se zavedali, kako zelo kul avto so naredili. Dandanes je vse elektronsko. Cobra je oblikovana povsem drugače, tako veliko karakterja ima. Podobna je starim hišam, ki premorejo čisto neki drug značaj kot nove. Svojim avtomobilom pravim dekleta. Ko sem imel punco, sem vedno govoril: To je moje drugo dekle, ven grem z mojimi drugimi dekleti.Lewis Hamilton

29. Jih tudi poimenujete?

Ne, pa ne vem, zakaj. Zdi se mi plehko. So samo moja dekleta.

30. Pred kratkim ste preizkusili 60 let staro srebrno puščico na nagnjenih ovinkih v Monzi. Ste ob tem začutili kaj želje po tovrstnem dirkanju?

Moje najljubše obdobje v formuli ena so bila osemdeseta s Senno, Prostom in Laudo. Lahko si predstavljam sebe za volanom v tistih časih, sploh ko sem peljal W 196. Gotovo. Kulsko, zelo nevarno, po mojem celo preveč nevarno.

31. Kako dojemate tveganje?

Nevarnost je pomemben del mojega živ­ljenja. Če ne bi bilo nevarnosti, bi bilo živ­ljenje dolgočasno. Rad imam nevarnost. Zato imam rad vodne skuterje, motociklizem. Rad počnem divje, nevarne reči. Hoja po robu, v bližini meje nenadzorovanega je nekaj najbolj razburljivega, vznesenega v vsem, s čimer se ukvarjam. Seveda tudi v dirkanju. Če dirkanje ne bi bilo tako nevarno, po mojem tudi tako razburljivo ne bi bilo.

32. Sebastian Vettel je nekoč dejal, da je lahko formula ena podobna odličnemu seksu. Se strinjate?

Pred leti sem tudi sam dejal nekaj podobnega, pa sem se tako zelo motil. Nič se ne more primerjati z dobrim seksom. No, mogoče dober seks v dobrem avtu.Lewis Hamilton

TEKST Elmar Brümmer
FOTO profimedia

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri