Tadej Golob: Tam zgoraj

  • 21.02.2008

Seks v nebesih. Bo? Ne bo? Kako bo, če bo?

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Precej dolgo sem živel v zmotnem prepričanju, da so gospod Bog oče nagnali Adama in Evo iz raja zato, ker sta se nedostojno vedla, oziroma zato, ker sta si privoščila drug drugega telo. (Vidite, kam pripelje človeka ateistična vzgoja.) Potem sem si nekoč izposodil Biblijo in izvedel, da se je to zgodilo, ker sta pohrustala jabolko z drevesa spoznanja. (ON naj bi ju zalotil prav zaradi tega, ker sta se naga nagcena, kot sta prišla na svet in kakršni vsi postopajo okrog v raju, pa prvič zavedajoč se svoje golote, skušala skriti v nekem grmovju.)

Stari se je razpištolil, ker sta si drznila oporekati mu, in ne, ker bi se zabavala, tako kot se pač znata zabavati dva odrasla človeka brez oblek. Potem sem velikokrat razmišljal o tem, kako mora biti s seksom v raju. Bomo tam fukali ali ne, pa kako in s kom, kolikokrat in take reči. Namreč, če mi je z mojo omejeno pametjo mogoče razmišljati o tamkajšnjih sferah, potem lahko sklepam nekako takole. Če ljudje niso vedeli, da je z goloto kaj narobe in so hodili okrog nagi po ravno prav sijočem soncu, potem je moralo biti tudi s seksom precej podobno.

Niso vedeli, da je grešen, pa so veselo flodrali in se natepavali in porivali in dajali dol za vsakim rajskim lapuhom oziroma kar pred njim. Zakaj pa ne? Ko’ neki mali kužki. Samo da so pustili pri miru tisti zlati delišes. Orgija? Je torej to tisto, zaradi česar se katoliški duhovniki in drugi spolno vzdržni postijo vse svoje zemeljsko poslanstvo? Večno hopacupanje? Zanimivo je, da se ogromno ljudi zadovolji z neko megleno obljubo po večni radosti tam gori, se vpiše v katoliško občestvo in je v imenu nekih davnih ran in meglenih obljub pripravljeno švicati kri in jo puščati drugim, pozabi pa povprašati po eni taki preprosti razlagi, obrazložitvi, dodatnih pojasnilih, kaj za hudiča bodo dobili v zameno.

Človek si vzame več časa, če gre s turistično agencijo na morje, pa jih malo pognjavi, kako bo tam doli, pa če so komarji in ali je apartma klimatiziran. Za teden dni! V nebesih, kjer bo, če bo, preživel večnost, kar je neprimerno daljši čas, pa se zadovolji s: »Tam je fajn, boš videl.« In ker ni podrobnejšega opisa, si moramo pomagati sami. Kako je torej v raju?

Kar se hrane in pijače tiče, se mi stvari zdijo precej jasne. Požrtije in prežeravanja, pač po posameznikovem okusu, brez debelosti in slabosti, brez jutranjih mačkov in holesterola, brez vsega slabega, samo nebeški okus tortic in kremenatlcev, burekov in prekmurskih gibanic, renskega rizlinga in sodov piva. In če kdo uživa v grizljanju solatke, motovilčka in zelene, evo mu njive, pa naj se pase. Cigarete in cigare po želji, po hujših drogah pa tako ne bo potrebe. S seksom ni tako preprosto.

Recimo, da pridete tja gor, se ozrete naokrog in tam vse polno ženske lepote. Razumljivo je, da mora biti vsa vaša, ker kakšna nebesa bi to sicer bila? Tudi to se razume samo po sebi, da ste sposobni opedenati sleherno izmed njih, in to brez prezgodnjih izlivov, mlahavosti in kar je še teh nevšečnosti, ki pretijo tu spodaj. Do tu vse lepo in prav. Ampak, na žalost, vi niste edini, ki se sprehaja po nebeških travnikih. Tam so še drugi. In ker morajo tudi oni priti do sleherne izmed njih (ker kakšna bi to nebesa sicer bila), dobimo naslednjo sliko. Tam zgoraj vsak natepava vsakogar! Vsesplošna zmeda, kolektivna navaljotka, grupnjak neslutenih razsežnosti.

Obstajajo ljudje, ki bi si odrezali vsaj eno roko, da bi to doživeli, in drugi, ki jih taka reč ne privlači. Ki bi tam enih par (ali celo eno samo) in ne bi pretirano uživali, če bi se njihovega jagodnega izbora lotil še kdo. Nestrinjanje okrog žensk pripelje v težave (kar pojdite v kino na porcijo Brada Pitta v uniformi rogonoscev), vodi v razdor in vse sorte hudih reči, ki jih počne človeška rasa. In če se to dogaja v nebesih, potem to niso več nebesa, ne? Paradiž, v katerem te kresnejo po smrčku, ker je tvoja všeč še nekomu drugemu, me prav lepo spominja na tole prerivanje tukaj spodaj. Čisto mogoče pa je, da v nebesih ne bo prostora in ne časa za take reči, kot so ljubosumje, monogamija itd.

Navsezadnje zahteva to od nas butasta mati narava s svojimi nagoni za razmnoževanje in ohranjanje vrste, zaradi katerih se trudimo priti do čim več samic in sočasno preprečiti drugim samcem dostop do naših. In ker v nebesih ne bo nobene potrebe po razmnoževanju in nobene nevarnosti, ne bo več našega in vašega, ampak samo še skupno. Neke vrste komunizem. Ampak ... če ne bo nobene nevarnosti, nobenega ‘lastništva’ nad haremom, nič prepovedanega več, ali nas bo potem vsa reč sploh še zanimala? Saj veste, kako je. Mulcu rečeš, da ne sme vreči kamna v avto, in kaj naredi hudič mali? Punf na havbo! Zahtevajte to od njega, pa se kamna ne bo pritaknil.

V tej luči (ta izraz mi je, ne vem, zakaj, neznansko všeč), v tej luči torej, nebesa ne kažejo pretirano mikavne podobe. Črede apatičnih ljudi, ki prenažrti vsega poležavajo pod drevesi in ne vedo, kaj bi. Mogoče, da je to vrhunska sreča, ki jo lahko človek doseže na tem in onem svetu, a če ni, bi svetoval, da se nafukate, dokler ste še tu.

TEKST: Tadej Golob

ILUSTRACIJA: Sašo Jankovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri