Tadej Golob: Praznoglavci našega časa

  • 28.06.2007

Življenje, kot ga pišejo kreativne sanje.

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Zadnjič sem dobil v roke revijo z nekim oglasom. Ne bom povedal, kateri je bil, ker bi lahko ostali brez tega oglaševalca, pa bi morali lačni spat. Verjeti mi boste morali, da res obstaja, če vam mogoče ni padel v oko. Seveda pa ga bom opisal.

Junak zgodbe je fant, star 28 let, kre­ativec, se pravi sestavljavec oglasov, ki nas pospremi čez svoj teden. Ta se začne v sredo ob 9.10 z zgodnjejutranjim (a, fantje v Litostroju, ki ste ta čas ravno malo pred malico) razgovorom s kreativnim (še enim) direktorjem oglaševalske agencije. »Tip je čist na kul,« piše naš fant, »čvek prijeten.« Prostore zapusti nasmejan in s prijetnimi občutki. (Jasno, da je kul, saj je kreativec.) Nato čaka našega junaka 'ena na ena' z mentorico diplome, potem pa gre pederast (ups, tole mi je kar ušlo) na fitnes, od koder pride domov čisto izmozgan. Četrtek je rezerviran za ured­nico, ki ga mori z raznimi deadlini in temi rečmi, a mu uspe vse urediti še pred kosilom, saj se takrat dobi z bejbo in njenimi težavami. (Ne pove, katere so te. Neke pač.) Zvečer pot v Celje (očitno je nekdanji Štajerec), kjer liže dupe svojim starim na družinski večerji in nato omahne v zasluženi spanec.

Naslednje jutro je sončno in petkovo, ki ga preživi uživajoč, vračaje se v Ljubljano. Ob 12.00 je zmenjen z d'best frendom. Premlevata ideje za novi tatu (verjetno nad tangicami) in prav uživaško martinčkata ob Ljubljanici (pri Mačku ali tam nekje, kjer se zbirajo taki). Zamuja na sestanek, kjer mora doreči koncept za revijo! (Bo že, saj je kreativec, si bo že kaj izmislil.) Po koncu piči na Brnik in od tam v Manchester k frendici na poslovilko, obetaje si totalno odbit vikend.

Tako, tako to počnejo kreativci. Ful dobr, a ne? Škoda samo, da je tako kratko.

Nič, poklical sem tipčka in mu povedal, da mi je to njegovo življenje zelo všeč, pa vprašal, ali ga lahko še malo več deli z bralci Playboya. »Ni blema,« je rekel, »samo podepiliram se po bodyju in ti spustim na mejl.« Nista minili dve uri, pa sem res dobil nadaljevanje, ki gre takole:

V ponedeljek se vračam iz Manchestra. Moral bi že v nedeljo zvečer, ampak je bil tak špon, da ... Bejbike vroče, futer hud, pijačka fluorescentna. Bodo že razumeli oni v agenciji. Če hočeš dobiti ideje, se moraš internacionalizirati. V Münchnu na letališču imam tri ure časa do leta za Ljubljano, kar je seveda premalo, da bi nabavil kaj pametnega. Eno mikico zame in eno za bejbo, ki ima težave. Pa cigare za kreativnega šefa, da ne bo žvepla. Naspidiran sem, da kar odplešem na džet za Brnik.

Torek je dan za depresijo. Kličejo me iz agencije in gnjavijo, kdaj bom oddal material. Povem jim, da imam depresijo, in razumejo. Pokličem mamo v Celje in ji povem za depro. Predlaga mi svojo domačo kurjo župco in rečem ja. Mama je res ena sama. Kliče bejba, pa ji ne dvignem. Odpeljem se v Celje, kar je totalen safer.

Sreda. Stanje se izboljšuje. Kličejo me iz agencije, sprašujoč po počutju. Povem, da sem že skoraj ready. Nič se ne mudi, pravijo, boš, ko boš. A če imam slučajno kakšno idejo za nekaj, kar lansirajo. Predlagam jim 'ful kul' in oni to sprejmejo za novi slogan. Mega. Danes še ne grem v Ljubljano. Mami mi skuha čaj.

V četrtek navsezgodaj ob enajstih dopoldne pokličem d'best frenda. Kva je, stari, pravi. Seka? Seka, rečem, in se zmenim za fitnes enkrat proti večeru, ko bom spet v prestolnici. Še prej se dobim z bejbo, ki mi pove, da je, ko me ni bilo, seksala s šiptarskimi prodajalci lubenic. Mi boš drugič razložila, rečem, ker se mi že mudi v fitnes. Tam s frendom malo kvihtava, malo se gledava v špegu, malo se božava po muskulah. Potem se stuširava. Pokaže mi nov gel z bleščicami. Džazno.

V petek grem vorkat. Sodelavci me trepljajo po ramenih. »Glej, no, glej, koga vidim,« je vesel šef, kreativc. »Tvoj slogan so odobrili. Jutri gre na džambote. Tule imaš karto za Maldive prek Dubaja, pa fajn se mej.« Spet bo treba pakirat.

V soboto zgodaj zjutraj priletim v Dubaj. Kva je to, Afrika al' Azija? Eh, who cares ... dan preživim u šopingu. Sončna očalca, mažce ... take reči. Ful uživam v arhitekturi. Popoldne se odpravim na bazar, kjer mi lokalni brivec odbrije dlake okoli danke, si namazili prst z orientalskimi dišavami in očisti še znotraj. Ful uživam.

V nedeljo sem na Maldivih. Ležim pod palmo in se dam na off. Po dolgem času nič naprezanja in mozganja pa garanja. Uživam v zasluženem počitku. Malo mesedžiram in ememesiram. Kliče bejba, da kje sem. Pofotkam se pred palmo in ji pošljem. Isto pošljem še mami, potem pa malo zaplavam v oceanu. Mimo priplava morski pes in mi odgrizne glavo, kar opazim zvečer, ko si hočem z gelom urediti pričesko. Pokličem mamo in d'best frenda. »Hudo,« reče d'best frend, mami pa pristavi kurjo župco.

Tekst: Tadej Golob

Ilustracija: Sašo Jankovič Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri