Tadej Golob: O joških na pladnju

  • 15.03.2008

Človek vse življenje sanja o tem, da bi prišel do fuka, ne da bi si moral za to odgrizniti roko, potem pa ugotovi, da to ni to ...

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Zadnjič sem se udeležil nekega žura, kjer so se kot animatorke sprehajala tričetrt razgaljena dekleta. S kolegi smo malo pozijali, potem pa usmerili pozornost drugam, kjer tudi ni bilo nič bolje. Sredi decembra so se v naše oči bleščali kvadratni centimetri nepokrite kože: roke, noge, trebuščki in, pazi, celo joški, celi joški. Bilo je zanimivo, ker tako oblečenih žensk ne vidiš ravno vsak dan, ampak ...

Pred nekaj leti sem s kolegi pristal v Bangkoku, prestolnici Tajske in svetovnega seksualnega turizma. Pijane nas je pot zanesla na Patpong, njihovo rdečo četrt, v bare, kjer se na mizah ob drogovih zvirajo slečene punce, in na koncu tudi na ‘erotic sex show’. ‘If not satisfied money back’ je obljubljal reklamni slogan, pa smo šli. Erotični program je sestavljalo nekaj točk, ki se jih vseh ne spomnim, ampak vsaj okvirno je šlo takole. Najprej sta se dve zvirali na odru in se slekli. Potem sta izmenično kadili cigarete s pičkama in pri tem puhali v zrak lepe okrogle kolobarje, ki mi jih samemu, ko sem še kadil (mislim, normalno), nikoli ni uspelo spraviti skupaj.

Potem je ena počenila, si zatlačila odpirač v ... in z njim odprla kokakolo, jo prinesla k naši mizi in jo (o bog, hvala ti) dala kolegu. Isti kolega je moral nato na list papirja napisati svoje ime (napisal je ‘fukfehtar’), in ona ga je s flomastrom (saj že veste, kje) izpisala na večji karton, on pa se je iz lokala poslovil z izveskom ‘Wanda loves fukfehtar’. Nato sta obe s posebnima tulcema iz ... izstreljevali puščice nad našimi glavami in z njimi luknjali balone. Pok, pok, pok ... Še kar natančno. Potem so se ugasnile luči, ena od dveh umetnic si je v luknjo zatlačila svetleč trak, ki se je v temi lepo bleščal in ki ga je nato kolegica ob ritmu umirjene glasbe počasi vlekla ven in navijala okrog droga. Kakih trideset metrov je bilo tega. In tako naprej ... Težko bi rekel, da ni bilo zanimivo.

Ampak zanimiv se mi je zdel tudi obisk farme krokodilov, kjer so lokalci za male denarje tiščali zverinam glave v žrelo. Rajcih, erotično, dražljivo, mikavno pa tisto – ne sex show ne krokodili – ni bilo. Spomnim se, da sem o tem razmišljal že med samim performansom (ko so nehale streljati s puščicami in me je nehalo skrbeti za oko) in da me vsakič obidejo isti filingi, ko se mimo primajejo joški na pladnju.

Nekaj časa me je bilo tega skoraj sram. Ženske se slečejo, meni pa nelagodno. Potem sem ugotovil, da gre za dokaj pričakovan in običajen odziv povsem normalnih ženskoljubečih moških, ki jim ni vseeno, do kakšnega kruha bodo prišli. (Da je tovrstna izbirčnost kot vsaka druga vedno redkejša, ni moj problem.) Zakaj takšna zadržanost? Nekaj let, celo desetletij sem si razbijal glavo, da sem prišel do naslednjih sklepov. Ljubeče jih predajam naprej:

Vem, da ni najbolj plejbojevsko, ampak najbrž gre v veliki meri za to, da človek, pa naj bo še tako poletno razpoložen in naj gre še na tako svinjsko čago, v dekletih, ki bi jih rad spravil na zadnji sedež svojega unota, nekako išče dolgotrajnejšo življenjsko sopotnico. Saj gre samo za fuk, je stavek, ki si ga lahko ponavljamo do onemoglosti, a se je vendarle nekako težko nag plaziti po nekom, do katerega ti nič ni, do katerega ne čutiš drugega kot urgentno željo po toplem, mehkem in vlažnem. Nič čudnega, da se ljudje tovrstnega športa lotevajo v zmanjšani prištevnosti, s kakim odvečnim pirom v riti, ko takšne in kakršnekoli druge zavore odletijo, in da še kurbam sredi natepavanja po pomoti zašepetajo, rad te imam.

Osvajanje je pomemben del seksualnega zadovoljstva oziroma povedano drugače – z radodajko, ki se trudi reči ja, še preden je vprašana, in ki so jo poleg vas obdelali še vsi kolegi, znanci in še kaj sorodnikov, se človek ne more ravno pohvaliti. (In ne zvezati v dolgotrajnejšo zvezo, to je menda razumljivo.) Pa saj to ni značilno samo za seksualno področje. Kateri cilji imajo večjo vrednost? Tisti, za katere ste morali dvakrat prdniti v veter, ali oni, ki so od vas zahtevali golide znoja, krvi in izbljuvkov? Jasno, da ti drugi. S katero goro se boste bolj ponašali? S Šmarno ali s Triglavom? Jasno, da s slednjim.

In tudi če odmislimo oba pomisleka, ostane še en. Tam stoji pička, napol naga, z dolgimi nogami, samozavestna, ki je dala skozi in nase že vse živo, in tam jaz, amater, slučajni obiskovalec z nekimi blodnjami o dolgotrajnejših življenjskih sopotnicah in Mount Everestih v glavi, v njeni se mota pa ena sama, in sicer po golem, tehnično dovršenem, pornografskem fuku stoletja. Dokler so čustva, si človek še kaj oprosti, ne? »Uf, pardon, tako si me zrajcala, da ... saj razumeš?« In razume, ne, če te ma rada.

Skratka, erotika je tam znotraj, bi rekel, v naših glavah. Skrita se plazi po nekih odročnih domišljijskih kanalih, če jih premoremo in če nam jih niso zatrli oglaševalci splošnolepega, razni izdelovalci umetnih jošk in ustnic, zbiralci Naomi Campbell in Heidi Klum, za pokritimi telesi, ki dajejo priložnost Indiani Jonesu pod našim skalpom.

Zadnje čase se, ko stojim pred bančnimi okenci ali ko se znajdem s podobnimi opravki pred ljudmi, ki urejajo moje zadeve, sprašujem, ali tipi (ali ženske) pred menoj vnašajo podatke o mojih prejemkih ali pa ravno tisti trenutek kolegici dva šalterja naprej pošiljajo mail: »Rad bi ti grizljal joškice. In zavil še malo nižje ... «

Mislim, nekam dolgo mečkajo, ne?

TEKST: Tadej Golob

ILUSTRACIJA: Sašo Jankovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri