Tadej Golob: Nogomet je resna stvar

  • 07.11.2007

Nekaj modrih misli pred naslednjim svetovnim prvenstvom.

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Ko se je začelo svetovno prvenstvo v nogometu, sem bil v Peruju, državi, ki tako kot Slovenija ni imela te sreče, da bi spravila svoje nogometaše v Nemčijo. Še nekaj podobnosti sem opazil. Tudi oni imajo ob vsakem šanku postavljen televizor in premožnejši še big screen, tudi oni imajo svoje nogometne studie in tudi oni imajo precej duhovite reklame na temo, kaj morajo storiti, če hočejo biti naslednjič zraven, le da pri njih to oglašuje Cristal, cerveza del Peru, pri nas pač Hervis.

In to ni edina razlika. Tam nogomet spremljajo tisti, ki jih resnično zanima, in ne tako kot v Sloveniji, kjer ga vsi, ker je to postalo moderno. Kar je za one prve včasih malo mučno.

Obstajajo pisana in nepisana pravila obnašanja. Če greste v gledališče, tam ne kadite, vsaj ne med predstavo. To je zapisano na stenah, in če si boste kljub temu prižgali svoj filter 57, boste leteli ven. Potem obstaja nepisano pravilo, da smete po koncu opernih arij ploskati, pa čeprav muzika ne utihne in debela gospa na odru še popeva, v premorih med stavki simfonije pa ne, čeprav bi človek pričakoval, da jim bo to všeč.

Seveda je težko poznati vse te z limoninim sokom napisane regelce in jih toliko ponotranjiti, pa se pravilno odzvati na vsako gesto ali šum, na vsak trzljaj glavnih frajerjev predstave ... Cela jeba! Ampak kaj stori pameten človek? Postavi se v kot in opazuje. Pa ploska tam, kjer drugi, in ponižno opazuje dogajanje.

In to ljudje tudi storijo, ko gre za take institucije, kot so gledališče, koncertna dvorana, Janez Drnovšek ipd., mogoče zato, ker so jih podučili, da se jih je treba lotevati z dolžnim spoštovanjem, jim pa previdnostni čut popolnoma odpove, ko gre za nogomet. Tam pa, tako se jim zdi, je kar naenkrat vse dovoljeno, če ne celo zaželeno.

Zadnjič je v en kafič blizu cerkve, v kateri je Prešeren prvič uzrl Primicovo Juljo, in kjer smo stalne stranke nameravale v miru spremljati dvoboj med Francijo in Brazilijo, vdrla četa onih, ki pri Tromostovju očitno niso dobili prostora.

Pa so se drli, kot da je od tega odvisno, ali bo ono na ekranu zanimivo ali ne, navijali za Brazilijo, kot da so od tam, se vmes, ko je po njihovem mnenju postalo malo preveč dolgočasno, polivali z vodo in bili nasploh sproščeni. Žalujoči ostali smo bili zgroženo tiho. Kaj naj bi pa naredili? Kaj pa naj napraviš s cimrom v gledališču, ki ob tebi nenehno prdi?

Nasploh je v Sloveniji prevladalo mnenje, da je spremljanje nogometa interaktivni šov. Je to posledica teh resničnostih emisij, ki nam jih vrtijo, ali so se ljudje množično začeli udeleževati predstav Ane Monroe, da čutijo potrebo nastopati vsakič, ko se na ekranu pokažejo plapolajoče zastave enih in drugih?

Je to zato, ker so videli poskakovati Micka Jaggerja med tekmo Anglija – Portugalska, pa mislijo, da morajo tudi oni?

(Mimogrede, tudi on je deloval bedasto in hvala bogu, da so šli njegovi primitivci domov.)

Je zato TV Slovenija zaposlila Mojco Mavčevo, da gnjavi tam svoje znance po svetu (Hola, Pedrito, que pasa?) in spreminja svetovno prvenstvo v nogometu v emisijo Čez planke? Menda so bile stare mame navdušene in so zato tudi one začele spremljati nogomet.

Super, ampak dragi moji, saj nogomet ni za stare mame! A niso zadovoljne s tem, da so zasedle teve kanale v vsej njihovi polnosti, vseh 24 ur, sedem dni na teden? Ali ne premorejo toliko medčloveškega spoštovanja, da bi se vsako četrto leto za en mesec spokale nekam na podeželje in ne bi silile k zadevi, ki je ne morejo razumeti (ne, ni fora v tem, kako je kdo oblečen niti kako mu gre žogobrc v slačilnici).

Srečni časi, ko so se prenosi tekem začenjali dve minuti pred sodnikovim znakom za igro, in to s črnimi črkami na monotonem ozadju: nogometna tekma ta proti temu, reporter Ivo Milovanovič. In končali, ko je Paolo Rossi dvignil pokal, Rummenigge pa tam grizel travo. Hola, Pedrito je do takrat (tako kot še vedno) že zdavnaj izpadel.

Tekst: Tadej Golob

ILUSTRACIJA: Sašo Jankovič Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri