Tadej Golob: Molitev zaskrbljenih na duhu

  • 24.01.2008

Vulgarnost preti odpreti grada trdna vrata.

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Pred časom sem bral o starših, ki se jim mrači čelo nad knjigami, ki jih morajo prebirati njihovi negodni otroci pri osemnajstih, pa se povežejo v združenje, podpišejo peticijo in sestavijo seznam neželenih oziroma ‘izbirnih’ avtorjev. O knjigah in drugih produktih umetnostne sodrge se lahko vedno pogovarjamo in pogovarjamo in pogovarjamo ..., pa se ne bomo zmenili in bi lahko zato njihovo jamranje dojeli kot enega od slovenskih paberkovanj o naših prijateljicah in učiteljicah in vodnicah in orožju, ki ga je treba vzeti v roke in prebirati in malikovati in ob njem doživljati duhovne orgazme pa katarze in ne vem kaj še vse, lahko bi jih napotili k Alenki Zor Simonitti ali na emisijo Knjiga mene briga ... Ampak jih v bistvu ne moremo. Ti zaskrbljeni ljudje bi namreč, ne zavedajoč se svoje omejenosti, pri določanju, katera knjiga da in katera ne, uporabili nekaj zelo kmečkih, da tako rečem, kriterijev. To pa, jebenti, ni dobro.

Vulgarnost, ta jih moti. Kletvice in druge pogrošnosti. Tiste knjige naj bi bile vulgarne, ker vsebujejo besede na k, na p in na pm. To so grde besede in jih umetnostno besedilo ne bi smelo vsebovati in najstnikovo uho ne slišati. Pa opise spolnih odnosov. Tudi o tem se ne bi smelo brati, ne glede na kontekst in namen ali sporočilo. En Vitomil Zupan bi njihovega srednješolskega mulca sigurno napeljal k temu, da bi ..., da bi ... no, potem ko je že izkusil lizanje pičke, vtikanje prsta in kurca vanjo, miganja z ritnicama nad njo, prihajanja vanjo ali mimo nje (spolnega odnosa, skratka, ki ga povprečen slovenski mladenič in mladenka spoznata v tem obdobju) ..., skratka, da bi si poleg konkretnega gnetenja češplje želel prebrati ali izgovoriti še njeno vulgarno poimenovanje. To bi ga res lahko totalno moralno izpridilo.

Z ljubeznijo do bližnjega, pa magari prebival ta na drugi strani reke, poklanjam tem skrbnim ljudem naslednje sakralno besedilo, h kateremu se lahko zatečejo v trenutkih duševne stiske in ga žrebrajo do takrat, ko jim bo uspelo v učne načrte vsiliti Miklovo Zalo in podobne brezhibne izdelke slovenske beletristike, kar se bo, se bojim, kaj kmalu zgodilo. (Prebirati mrmrajoče, na kolenih, z rožnim vencem med prsti in venčkom česna okrog vratu.)

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, svet je velik in nedoumljiv, mi pa majhni in butasti vpričo tvoje svečave. Pridi k nam tvoje kraljestvo, adveniat regnum tuum; Fiat voluntas tua, zgodi se tvoja volja, in sicer ti predlagamo: naj iz kateregakoli jezika izginejo kakršnekoli besede, ki bi jih lahko povezovali s tistimi organi, celo omenjeni besedi tisti in organi. Kakor v nebesih tako naj tudi na zemlji, sicut et nos dimittimus debitoribus nostris, ne bo več onih hudih, pa tudi ne sinonimov, homonimov ipd., kot recimo, in jih zardevajoč zapisujemo, korenček, metlica, krtačka, breskvica, marelica, pomaranča ..., sploh kakršenkoli sadež, jestvina in delovni pripomoček. Daj nam kljub temu pridelovati kruh naš vsakdanji (kruh lahko ostane), sed libera nos a malo.

Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi itn., predvsem pa ne vpelji nas v skušnjavo (črtaj tudi to besedo). Naredi, da se bodo ljudje razmnoževali tako kot amebe ali parameciji, z delitvami, s podtaknjenci ali s kloniranjem, da nam ne bo nikoli več treba poslati miške v hiško, napolniti posvečene posode, trpeti ščemenja tam spodaj in si ob odsotnosti sogrešnika pomagati sami (in črtaj vse to iz besednjaka).

Reši nas torej hudega, zgradi nam velike bajte, da bomo imeli pregled in kontrolo nad zarodom vse do praprapravnukov in naj, Ave, Maria, gratia plena, (ponavadi) mati, milosti polna, bdi nad sinovi in hčerami devištvom tako v duhu kot na telesu. Naj blagoslovljena med slovenskimi ženami preprečuje tako onanijo (odstrani tudi ta pojem in njega biblijski temelj) kot tisto, da ne govorimo o onem, devaintnem, gnusnem in nasploh zavrženem, naj jim, Dominus tecum; benedicta tu in mulieribus, špega tako v hlačke, revije, zvezke in knjige. S trdo roko naj bo blagoslovljen sad njenega telesa, ki ga je morala roditi kot vse druge razen blagoslovljene nje, tako, da je sprejela gnusno kačo, točeč pri tem sokove pohote in solze kesanja. Prosi za grešnico, nunc et in hora mortis nostrae.

Molimo. In Gospod Bog, daj, da bi mi sami, katerih dušni mir načenja vulgarnost, salus informium, refugium peccatorium, ta zlodej vseh zlodjev, vdihavali spokoj in mir, še naprej uživajoč v majhnih podlostih, v katerih smo katoliški (he, he) zelo spretni, preskrbujoč službe in službice svojemu pokolenju, nabavljajoč prek zvez in zvezic vse od, regina confessorum, regina virginum, gat do avtomobilov in stanovanj, ne razmišljajoč, da bo to nekdo drug brez le-teh gor plačal in naj nas ne dosežeta ne bes njegov ne njega vulgarnost. (Kurc jih gleda.)

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, amen.

TEKST: Tadej Golob

ILUSTRACIJA: Sašo Jankovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri