Tadej Golob: Kaj bo ušpičila Mirna Reynolds?

  • 12.11.2007

Iz dneva v dan, iz tedna v teden ...

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Tu pa tam prelistam rumeni tisk. Da sem na tekočem. In ker si mi med prebiranjem utrne kakšna misel. Ali pa kar tako, ko čakam na koga ob kavi. Sicer berem tudi knjige.

Z listanjem se je v moje srce naselila Mirna Reynolds. In nato v našo pisarno, ker tak pa sem, da ničesar ne zadržim zase. Kako je Mirna Reynolds zasvojena s cigareti, sem prebral oni dan in to povedal kolegom. Uf. »To mora biti strašno,« je rekel Gojc in si zrolal enega, ker se mu zdi, da bi jih tako lahko manj pokadil, in odšel pred bajto, ker v njej ne sme. »Pa kako,« je rekel Vasja, »pa saj ja ve, da je to škodljivo?« Še nekaj časa smo govorili o tem, razmišljali, le kaj bi lahko mlado zvezdnico, ki ji v življenju na prvi pogled nič ne manjka, prignalo do tega obupanega koraka.

Naslednji teden smo izvedeli, da snema videospot svojega novega komada, v katerem prepeva o mački. »Jaz imam rad mačke,« je rekel Vasja, »in se mi zdi to lepo.« Gojc je rekel, da ne mara mačk, ampak da okej, kar se njega tiče, dokler jih ne vozi v njegovo stanovanje. Meni se je pa zdelo malo neodgovorno do mačke, če pa kadi.

Skrbelo me je tudi, ker nikjer v članku ni bilo precizirano, ali gre za navadno kratkodlako domačico ali za kakšno perzijanerko, ki ima, kot vemo, daljšo dlako, ki bi se zaradi kajenja še bolj navzela cigaretnega vonja, mačke pa, kot tudi vemo, so občutljiva bitja. »Ne serji,« je rekel Gojc, »ipak je samo mačka.« Ugovarjal sem, da že ni samo mačka, če pa sklada pesmi o njej. In tako smo kaki dve uri razpredali o tem, preden smo se zedinili, da gre naši punci vendarle na bolje in da gre članek, ki govori o njenem delu, razumeti kot napredek v primerjavi z onim o nikotinski zasvojenosti.

No, potem pa naslednji teden ... Sedim v lokalu nasproti naše firme, pograbim Novo, z njene naslovnice seka vame Mirna Reynolds, otrebim dva lista in evo: na šesti strani naša junakinja v šokantnem položaju z dvema estradnikoma, Domnom Kumrom in Stefaniom Game Over. Jebenti, pa ja ne ...

»Tokrat je šla pa predaleč,« je rekel Gojc, »to jo bo stalo kariere,« in še enkrat prebral najhujši del besedila: » ...malo je manjkalo, da se nista dala tam dol vsem pred očmi ...« Hotel sem poiskati vzpodbudne besede, si resnično želel, da bi opravičil njeno dejanje, in sem začel, da se, če tako pomislimo, niti nista dala čisto dol tam pred vsemi, da pravzaprav nista počela nič ... a ni imelo smisla.

Zakaj bi si lagali, punca je zabredla. Najprej cigarete, potem nebrzdana spolnost, bog ve kdaj, če že niso, pridejo na vrsto mamila ... tako gre to pri slavnih. Samo najmočnejši prenesejo opoj slave, samo najbolj prekaljeni se znajdejo vsemu svetu pred očmi, šibkejši pač klonejo, pa jih zato ne gre obsojati. Naše ljubezni so potrebni, ne graje. Sključeni vsak pred svojim računalnikom smo utihnili in upali, da bo naslednji teden bolje. Da bo naša prijateljica (ja, medtem smo se ji čutili že tako blizu, da smo uporabljali to besedo) posvojila ljubkega psička in o njem zložila kakšno poskočnico.

Čez teden dni sem bil spet za šankom, da pobrskam po časopisju. Obračam in obračam ... Nič. Ne duha ne sluha o Mirni Reynolds. Je to mogoče? Še enkrat, če sem kaj spregledal. Nič. Za vsak slučaj še tretjič, ker sem vedel, da bosta Vasja in Gojc, ki sta čakala svežih novic, pomislila točno to, da sem se zadeve lotil šlampasto, ampak ne, niti besede niti fotografije.

»Mogoče je zbolela?« se je zdelo Vasji, da bi lahko bilo.

»Mogoče je že na kakšni kliniki zaradi odvisnosti ali kaj podobnega?« je rekel Gojc.

»Če bi bilo to, bi že izvedeli,« sem sklepal, »saj poznata zgodbe iz tujega tiska. Če gre Madonna ali kakšna podobna na Betty Ford, se o tem piše.«

Nič pametnega nam ni padlo na pamet.

Medtem, to je treba povedati, smo v tistem tednu dobili novega sodelavca. Ime mu je Vedran in je iz Bosne, iz Sarajeva. Tam je diplomiral na likovni akademiji, se po vojni odselil v Slovenijo in zdaj dela magisterij na ljubljanski likovni. Skratka, tip je v Sloveniji že kakšno leto, čisto fino mu gre naša dvojinščina, pred kratkim se je s svojo slovensko punco preselil v obnovljeno stanovanje, pa ti, ko mi umolknemo, zatopljeni v svoje misli o naši prijateljici, prijavi:

»Kdo pa je ta Mirna Reynolds?«

Ogorčeno smo ga pogledali. Kako to misli?

»Mislim, kdo je, kaj počne, zakaj se pogovarjate o njej?«

Zdelo se mi je za malo. Vzeli smo ga za svojega, zdaj pa take.

»Mirna Reynolds je,« mu je počasi, kot otroku, začel razlagati Gojc, »Mirna Reynolds je ...« in se je obrnil k Vasji, ki je povzel »... Mirna Reynolds je ... je ...«

»Kaj je zdaj to!?« me je pognalo v zrak. »Punca je očitno v resnih težavah, če nič ne pišejo o njej, vi pa tako!«

Vedran se je opravičil, mi pa smo še dolgo v delovni dan razpravljali, kaj bi lahko bilo. Žal bo na odgovor treba počakati do naslednjega tedna.

TEKST: Tadej Golob

ILUSTRACIJA: Sašo Jankovič Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri