Tadej Golob: Joški ali ritka?

  • 18.04.2008

To je tu vprašanje.

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Ko se je pred dvema letoma prvotna ekipa lotila izdelave slovenskega Playboya, ni imela lahkega dela. Bili so prvi, ki so Slovencem začeli sistematično in kontinuirano ponujati nagice, pri tem pa seveda niso mogli niti sanjati, kaj je ljudem od Lucije do Šalovcev všeč. Okrogle ali tanke? Plavolase, brinetke, črne ali rdeče? Belke, aziatke, črnke? Bujne, košate, skodrane, na črtico ali pobrite? Koliko naj razkrijejo? Joške in ritko, malo krtače ali vse in še pohotni pogled z vibratorjem v roki?

Bogatejši za skoraj dve leti trdega slačenja ponujamo nekaj zanimivih generalnih spoznanj. V bistvu so to neke vrste napotila oziroma navodila za interno uporabo, a ker so zanimiva in ker smo mi fejst fantje, smo jih pripravljeni deliti z vami, našimi cenjenimi bralci.

Narava ima zmeraj prav.

Slovenci smo za naravno oziroma za to, da nam vsaj daje občutek naravnega. »Sam imam rad naravne oblike in obline. Ne maram silikonskih prsi,« nam je v lanski poletni številki zaupal Zmago Jeliničič Plemeniti, ki ga tukaj ponujamo kot vzorčni primerek slovenskega moškega in ki je občutek ob prijemanju silikonskih dojk opisal kot »ni tapravi, ni tapravi«.

Silikon Slovenca moti, ob silikonskih joških se počuti prevaranega. Če tisto maščevje ne more samo stati, potem naj pač ne stoji, zatrjuje večina. Takšno mnenje ne preseneča in se po svoje zanimivo ujema z večinskim prepričanjem ljudi, da je župca iz domačih, prostopasočih se kokoši okusnejša od Knorrovih nadomestkov.

Seveda do neke mere.

Če bi naravi pustili povsem proste roke, tudi ne bi bilo prav, to nam je menda jasno, upam. Poleg običajnih depilacijskih posegov na površinskih delih terciarnih spolnih organov, kot so v prvi vrsti noge, je treba z veliko pazljivostjo izvesti tudi obrezovanje in urejanje gozdička, ki vodi do vhoda v nebeško kraljestvo. Zadnje čase je med Slovenkami očitno zelo popularen minimalističen pristop do reševanja tega vprašanja.

Nič ali zgolj tanka črtica. S tem ni načeloma nič narobe, opozoriti velja le, da je tudi tukaj treba upoštevati pravilo, po katerem ni vsaka reč primerna za vsako. Pri nekaterih ženskah v celoti ali skoraj v celoti pobrita češplja deluje moteče infantilno, na kar je pred kakim letom dni v intervjuju opozoril že eden redkih slovenskih režiserjev, ki je povohal tudi žanr pornofilma, Boštjan Hladnik. On bo že vedel.

Joški ali ritka?

Slovenci tudi na tem področju, v dilemi med joški ali ritko, dokazujemo pripadnost evropski ideji. Številne mednarodne raziskave in dolgoletna opazovanja so namreč potrdila elementarno razliko med Američani in Evropejci, ki se kaže v tem, da Američani dajejo prednost joškom pred zadkom, Evropejci prav nasprotno. V Ameriki je skoraj greh, če se ženska sprehaja po svetu brez grenivk, v Evropi pa ob lepo zaobljenima polutnicama večina interesentov spregleda malo skromnejše balkone. Zakaj je tako, na prvi pogled ni jasno, iskanje poglobljene razlage pa bi nam vzelo preveč prostora.

Kako?

Dekle je treba fotografirati – koliko naj pokaže? Na naslovnici revije ravno prav, to smo že skapirali. Kar pomeni, da mora biti skoraj povsem gola, a da se še nič ne vidi. Lep primer dobre naslovnice je bila decembrska Anja. (Tudi prodajna rekorderka zadnjih nekaj številk.) Tistim z malo skromnejšim pomnilnikom naj za lažje razumevanje obravnavanega ponudim bežni opis. Anja je na naslovnici odeta v modrc in hlačke, ki jih z obema rokama nežno slači.

Vidi se veliko gole kože, a nič tiste sporne, zaradi katere bi benzinajoti tlačili Playboy Slovenija med revije, ki se prodajajo odete v celofan. V notranjosti revije pa mora dekle vendarle zadostiti tovrstnemu »higienskemu minimumu« in nastopiti v Evinem kostumu, pofotkana tako, da lahko Playboyev bralec ob jutranjem kofetku in rogljičku v miru pogleda zunanja spolna znamenja – joškice, krtačko in češpljo. Pri slednji lahko tu in tam naredimo izjemo, vendar se na to, drage potencialne kandidatke, raje ne zanašajte.

Pri fotografiranju t. i. celebrities oziroma znank z domače estrade veljajo nekoliko prirejena pravila. Na naslovnici revije so lahko še kar spodobno oblečene, znotraj revije pa tudi zanje velja – show us the tits! Pa dlačice tudi, jasno.

Domača ali tuja?

Domače, domače, seveda. Če bi se slekla Chelsea Clinton, ajde (no, ja, to najbrž ni najboljši primer), sicer pa ponudi človeku »girl next door«, kakor temu pravijo naši licencodajalci, oziroma vsakdanje dekle, kakor bi temu lepo po slovensko rekli mi. Vsake toliko se slovenskemu moškemu ob že omenjenem grizljanju jutranjega croissanta prileže tudi kaj eksotično čokoladno poševnooko nedostopnega, a to zgolj za popestritev siceršnje ponudbe, temelječe na plodovih rodne grude.

Mogoče se komu med vami teh nekaj fundamentalnosti, izraženih v petih točkah, ne bo zdelo bog ve kako velika znanost, a nekje je bilo treba začeti, vsak začetek pa je že itak pregovorno težek. Toda obljubljamo, da bomo slačiznanost razvijali, da se bomo še naprej trudili in razodevali znane ter manj znane Slovenke in njihove mednarodne sestre, z ljubeznijo skrbeli za njihov videz in vam jih, ker si to želite, servirali v rednih mesečnih razmikih. Oziroma, če lahko končamo z modrostjo z one strani Atlantika: »It’s a tough job, but someone has to do it.«

TEKST: Tadej Golob

ILUSTRACIJA: Sašo Jankovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri