Tadej Golob: Dubaj

  • 10.03.2009

O Emiratih ne veste nič (tako kot jaz), Dubaj pa gotovo poznate. Tudi sam ga. Tam je hotel v obliki jadra, ki je zelo drag.

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Zadnjič me je klical znanec, ki me sicer že dolgo ni, ker je preveč zaposlen z iskanjem svojega prostora v materialnem svetu, in po uvodnem živijo, živijo, kako kaj itn. je povedal, da gre z družino na počitnice v Dubaj.

»Ja,« sem rekel in vlekel ta ja, pa tuhtal, kaj se spodobi odgovoriti, in že hotel tako naklonjeno dodati, da kako fajn in srečen on ... Ampak ... zakaj pa, pravzaprav? Kaj pa je tam takega? In sem enkrat za spremembo izbral resnicoljubnost.

»Zakaj pa greste tja?«

Res me je zanimalo. Zakaj gre človek v Dubaj?

»... da se malo pogrejemo ...« je rekel, ampak tako pomenljivo kot: zakaj si pes liže jajca?

Poslovil se je in odložil. Pogovor je trajal 20 sekund. Izvedel sem torej, da gre v Dubaj. Z družino. Da se malo pogrejejo.

Ni bil prvi. Zgleda, da je ta Dubaj nekaj, kar si mora človek iz teh krajev nujno ogledati, preden leže k večnemu počitku. Nekako tako kot verni romajo na Brezje, kot muslimani v Meko, tako Slovenec za Slovencem, bratom, rine v Dubaj.

Kje pa je Dubaj? Prisežem, da tega ta trenutek še ne vem. Ve on? Nekje v ... oziroma na ... recimo Arabskem polotoku. Kaj so tam za ene države? Združeni arabski emirati? Savdska Arabija? Oman? Aman? (Je to zadnje država ali mesto?) Klik na google in, evo, prav sem imel, to so Emirati. (Kdo bi si mislil?)

O Emiratih ne veste nič (tako kot jaz), Dubaj pa gotovo poznate. Tudi sam ga. Tam je hotel v obliki jadra, ki je zelo drag. Menda, če se prav spomnim, stane noč v njegovem najcenejšem apartmaju 400 evrov.

Vsak turist, ki obišče Dubaj, se slika pred njim in pošlje slik'co po telefonu žalostnim doma. Plaža je ravninsko peščena, zadaj je tisto betonsko jadro, od spredaj pa veseli hohštapler, z rahlo zdolgočasenim ksihtom. Z družino. Tukaj sem, vidite. Naslednjič, samo še 500-krat poližem šefu rit, pa bom spal tam zadaj.

Ko sem o Dubaju na glas razmišljal pred sodelavci, ki si z menoj delijo pisarno, pa ne morejo uteči, je nekdo omenil, da pozna par, starejši in niti ne preveč premožen, ki je celo obiskal ta hotel. Menda sta se morala predhodno najaviti in potem za kavo plačati sto evrov. Verjetno sta jo pofotkala in poslala po ememesu. Mi smo jih medtem v Ljubljani zvrnili enih sto.

Dobro, tam je torej to jadro, ki ga lahko vidijo od zunaj, ampak samo zaradi tega človek najbrž ne bi potoval v daljne Emirate. Ali vendarle bi? Še enkrat klik, google in, evo, prvi zadetek, Wikipedijin, govori o: »Burj Dubai [burdž dubaj] (slovensko: Stolp Dubaj) je stolp v Dubaju in je trenutno v izgradnji.

Ko bo zgrajena, bo največja zgradba, ki jo je naredil človek. Začeli so jo graditi 21. septembra leta 2004. Zgradba naj bi bila končana septembra 2009. Arhitekti izhajajo iz podjetja SOM (Skidmore, Owings and Merrill). Izvajalec del je podjetje Emaar. Končna velikost zgradbe je velika skrivnost, vendar pa je že 21. julija leta 2007 postal najvišji stolp na svetu.«

No, to je že nekaj. Se pravi, spijejo kavo in gledajo stolpnico, kadar ravno ne vedo, kaj bi pred jadrom.

»Pazi, kaj pišeš,« je rekel Medo (dva računalnika stran), »ker je o Dubaju pisal tudi Playboy.«

Preveril sem, in res je. Pa ne samo, da je pisal, redno piše.

Da obstaja tam neko umetno otočje, katerega ponosna lastnica enega kosa je Victoria Beckham. No, to je že nekaj. Z malo sreče jo lahko uzreš na obalah njenega umetnega raja z one plaže. Angelina Jolie je že zanikala, da bi nabavila svoj komad. Ženska mi je vedno bolj simpatična.

Potem je tu še šoping, da ne bi šle počitnice čisto v nič. »Mesto s približno 40 nakupovalnimi centri kar samo poziva k zapravljanju,« pravi eden naših starejših člankov, nakar našteje neke blagovne znamke in doda, da »le ženske figure, ovite v črnino od glave do pete, ki jim lahko vidite le kanček oči, vas spomnijo, da ste v arabskem svetu. Pa pazite, da se vaš pogled ne zadrži predolgo na kateri od njih ...«

Dajte, ja, merkite malo.

Skratka, in če prav razumem, je ta Dubaj en tak diznilend za one, ki si lahko privoščijo in hočejo pokazati, da si lahko. Potem pa tam malo plavajo, malo papajo, se malo preganjajo po pustinji s kakšnimi predelanimi avtočki pa malo šopingirajo ... Fajn. Željno pričakujemo vaš ememes.

Tadej Golob

Ilustracija: Sašo Jankovič Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri