Tadej Golob: Bučke

  • 12.11.2008

Govorim o idiotu pete stopnje in ne mislim se opravičiti.

(Foto: Sašo Jankovič Potočnik)

Nekoč, pred ne tako davnimi časi, sem za neko revijo – za devetimi gorami in devetimi vodami – napisal kolumno, v kateri sem o enem od politikov, za katerega sem mislil, da bo zmagal na volitvah, dejal nekaj grdega. Kolumna ni bila objavljena, čeprav sem tisto utemeljil. Pravniki, ti junaki našega časa, so rekli, da bi nas ta politik lahko tožil, in je bilo ne.

Nekaj podobnega se dogaja Bojanu Kranjcu, prvemu uredniku slovenskega Playboya in scenaristu oddaje Hri-bar. Zaradi vpeljave lika novinarja Surle, se pravi novinarja Silvestra Šurle, ki ga oponaša Jurij Godler, mu grozi izguba službe. Šurla je namreč konec septembra na RTV Slovenija poslal dopis z grožnjo tožbe zaradi razžalitve, če lika, v katerem se je prepoznal, ne umaknejo iz oddaje. Pravna služba RTV je Surli, pardon, Šurli, pritrdila in sklenila, da je Kranjc, ki tega ni hotel storiti, ravnal v nasprotju z njenimi programskimi standardi.

Torej … V civiliziranih družbah je prepovedano nekomu reči tepec. Ne spodobi se. Če bi bilo dovoljeno, bi se najbrž vsi povprek obkladali s kreteni, idioti ipd., in ni dvoma, da bi bili našteti pri tem tudi najglasnejši. Se pravi, da je kar prav, da je tako. Slaba stran tega je, da človek, ko mu prekipi, niti očitnim tepcem ne more povedati svojega.

Silvester Šurla je nekdanji novinar Maga, sedanjega Reporterja, dobitnik Jurčičeve nagrade, ki si jo desničarji podeljujejo za novinarske zasluge in zaradi katere se, o tem sem prepričan, ubogi in nič krivi avtor Kozlovske sodbe v Višnji Gori, najboljšega satiričnega teksta v slovenskem jeziku, spiralno obrača v svojem grobu.

Če desničarji namreč česa (pa marsičesa drugega tudi) niso sposobni sproducirati, je to humor, satira. Ja, kaj češ, to je težko. Hobotnice, Kučanovi klani in podobne neumnosti, to je njihov milje, pa kak tajkun, ki ni ravno na liniji. 'Ozadja', 'globoko' ... Normalno umsko razvitemu človeku gredo ob tem pogostokrat lasje pokonci, ampak tistim dobrim 20 odstotkom ponižanih in razžaljenih se očitno zdi, da so po toliko in toliko stoletjih zatiranja na toliko in toliko tisočletij podlage vendarle dobili svoje novinarske apostole, zakaj njih je nebeško kraljestvo …

Zadnja štiri leta smo tako morali gledati čuden izbor t. i. političnih analitikov, ki so nam povzemali prispevke zaposlenih na RTV, da se oni sami ne bi komu zamerili. Dva kao leva in dva desna (med njimi pogosto Surla, torej Šurla), da bo stvar uravnotežena. Jasno je, da so ob tem 'glihanju' z leve strani morali odpasti takšni, kot je recimo Vlado Miheljak. Kaj bi pa Surla, pardon, Šurla, ob njem? Najbrž zajokal.

Obstaja pa v civilizirani družbi eleganten način, kako nekomu povedati, da 'dela budalo iz sebe'. Humor in njegova podzvrst, satira. Hribarjev Radio ga-ga, iz katerega se je razvila oddaja Hri-bar na TV Slovenija, je tako dobra satira, da skoraj ne morem verjeti, s čim smo si jo križani, kastrirani, korakajoči … zaslužili. Pri tem mislim predvsem na oponaševalce, igrane like, med katerimi je tudi preiskovalni novinar Surla.

S humorjem je samo ena težava. Ali je ali ga pa ni. Smešno je namreč samo tisto, kar je v osnovi resnično. Smešen je recimo dolenjski dialekt Janeza Janše zato, ker Janez Janša dejansko govori tako. Smešno je norčevanje iz Surle, se pravi Šurle, pri odkrivanju kamanističnih, kontinuitetnih ... zarot, ker on to res počne.

Preiskovalni novinar Šurla, pardon, Surla, kakršen nastopa v Hri-baru (nekam brezzvezen se mi zdi Kranjčev zagovor, da to ni on, pač pa vsi novinarji, ki vidijo svet kot zaroto ... Seveda je!), je paranoičen tepec. Smešen v svoji neumnosti. In prav zato, ker se nam mnogim zdi smešen, bi moral Surla, pardon, Šurla, namesto da je grozil s tožbo, sesti pred ogledalo in se bridko zamisliti. Pa tisti reveži iz vodstva RTV, ki mu držijo štango, tudi.

Še za primerjavo. Ko si je John McCain, republikanski kandid at za ameriškega predsednika, omislil Saro Palin za namestnico v primeru (bog ni dal) izvolitve in predčasne smrti, so si ameriški komiki priredili cel žur. Takole je o njej dejal Bill Maher: »Ženska ni kvalificirana, da bi bila županja majhnega mesta. Tukaj govorim o idiotu pete stopnje in ne mislim se opravičiti za to izjavo.« Ampak to je v Ameriki. Pri nas pa je, če smem parafrizirati Toneta Partljiča in pravne uslužbence, drugače in moramo biti skrajno previdni.

Tekst: Tadej Golob

Ilustracija: Sašo Jankovič Potočnik

Foto: Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri