Porno, kdo bo tebe ljubil?

  • 02.04.2011

Podjetje Vivid Entertainment, ki že desetletja slovi po kakovostni, strogo profesionalni in visokoproračunski trdoerotični produkciji, je na valentinovo izdalo domnevno ukradeni domači pornič zloglasne rapersko profilirane estradnice Tile Tequile z naslovom Tila Tequila Uncorked, kar bi v slovenščino prevedli kot Odmašena Tila Tequila. Ko rečemo domači pornič, si običajno predstavljamo amaterski posnetek grobozrnate ločljivosti, narejen z begajočo kamero mobilnega telefona ali s kakšnim podobnim snemalom, ki drugače služi nabiranju turističnih fotografskih vtisov ali ustvarjanju družinskih videoposnetkov.

(Foto: Ivana Krešić)

V tem pogledu je Tilin izdelek daleč od domačega porniča, saj se odlikuje po visokih žanrskih standardih, značilnih za profesionalno gonzo produkcijo, ki hlini, da je amaterska. Torej minimalistična,
a urejena scenografija, minimalna, a skrbno izbrana fetišistična kostumografija in ne nazadnje razkošen 'product placement' v obliki bogate kolekcije rekvizitov oziroma tržno zanimivih spolnih pripomočkov. Pa tudi Tila Tequila sama deluje tako, kot bi bila dolgoletna poklicna pornoigralka, ki se s popevanjem in rapanjem ukvarja bolj za hobi.

Z najetima profesionalkama se lahko kosa v vseh pogledih. Od lascivnega spogledovanja s kamero do obvladovanja nepogrešljivih žanrskih idiomov telesne govorice. Skratka, Tilin trdoerotični film, posnet v HD-tehniki, ni domači pornič, kakršnega so denimo sunili Severini, temveč po naročilu narejeni 'custom made' profesionalni pornič za domačo uporabo, s kakršnim se lahko brez zadrege postavljaš v kaki zaprti družbi odprtih nazorov.

Tila se je pač želela videti v vlogi pornese, zato je najela ekipo, ki ji to po vseh poklicnih zapovedih in standardih lahko omogoči. Kar ni nič drugega kot visokoproračunska različica tistega, kar se z omejenimi resursi in bolj ali manj omejenim filmskim znanjem ves čas dogaja po spalnicah po vsem svetu. Kako je Tilin profesionalni amaterski domači pornič prišel v roke Vivid Entertainmenta, še ni povsem jasno, ampak ukradli ji ga zagotovo niso. Ne glede na vik in krik, ki so ga Tila in njeni pravni zastopniki zagnali kak mesec pred premiero.

Sicer pa so bolj kot promocijski triki zanimivi nekateri drugi vidiki Tilinega porniča. Gre za trdoerotični film, v katerem ni moških igralcev, filma pa kljub temu ne bi mogli uvrstiti med tipične porniče z lezbično tematiko. Sklepali bi torej, da gre za izdelek, ki je narejen po vseh kodeksih za popolno ugajanje izključno moškemu pogledu, kar pa ovržejo prodajni rezultati: glede na Vividovo statistiko si je Odmašeno Tilo Tequilo premierno ogledalo oziroma potegnilo dol znatno več žensk kot moških. In hej, gre za pornič, ki ga je Tila Tequila, se pravi ženska, producirala in posnela zase, za svoj lastni pogled in užitek. Kaj zdaj?

Že desetletja namreč poslušamo militantni feministični diskurz, da pornografija ponižuje ženske in streže izključno moškemu šovinističnemu pogledu. To zadnja leta tudi na domači grudi dodat­no nadgrajujejo razna društva za spremembo v srcu, ki v seksualnosti, še zlasti v njenih komercialnih manifestacijah, od najmehkejše erotike do najtrše pornografije, ne vidijo nič drugega kot sredstvo povzročanja odvisnosti. Se pravi, po prvem šusu, prvem snifu in prvem vdihu smo dobili še prvi pogled.

Če ste kakorkoli nasedli tej psevdoznanstveni paniki, ki je vse bolj skregana z dejstvi, ste zdaj lahko upravičeno zmedeni. Toda dejstva so neusmiljena in imajo to zoprno lastnost, da ne nehajo obstajati, če jih ignoriramo. Iz še toplih raziskav spolnega vedenja v ZDA je razvidno, da se je struktura (pretežno urbanega) prebivalstva, ki sega po izdelkih zabavne industrije za odrasle, drastično spremenila, saj je vsak tretji ameriški konzument pornografije ženskega spola. Pa tudi pornografija ni več subkulturni fenomen, temveč vse bolj legitimna oblika žanrskega izražanja.

Steve Hirsch iz Vivid Entertainmenta pravi, da se tega že dolgo zavedajo, saj narašča zanimanje za njihove filmske izdelke s tako imenovano žensko pornografsko senzibilnostjo, ki imajo kompleksnejšo zgodbo, več predigre, manj analnih prizorov in zunanjih ejakulacij. Se pravi za filme, kakršni so kmalu po znameniti Dogmi '95 prišli iz studia Puzzy Power in pozneje Innocent Pictures, ki sta delovala pod okriljem matičnega podjetja Zentropa znamenitega Larsa Von Trierja. Nič čudnega, da so feministke raztrgale njegovega Antikrista, mar ne? Kakorkoli že, če žensk ne zanimajo bukake, dvojna anala, trojne penetracije in fisting, to še ne pomeni, da jih ne zanima pornografija.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri