Pika G.: Sveta preproščina

  • 25.01.2008

Okej, priznam, ne štekam. Sem moderno dekle, pa nikomur ne odrekam pravice, da se natepava tako, kot ga najbolj rajca, ni pa mi treba razumeti. Da je med bolečino in užitkom tanka meja, mi je jasno, in s silnim užitkom se fukljam po njej. Ampak ko so enkrat v igri biči in tiste lisice brez mufka, se zahvalim in grem.

(Foto: Uroš Potočnik)

Ne, jaz ne čakam, da se fukač preobleče v svečano usnjeno oblekico in se na vseh štirih priplazi oblizovat moje podplate, zapeljivo migajoč z ritko in upajoč, da ga bo mamika fajn naklestila za dober špric. Ostanem takrat, kadar me prime, vrže na posteljo in pofuka takole, na hard. Kadar je jasno, kdo je tukaj pička in kdo jo liže. In močnejša je njegova erekcija, močnejša je moja vera vanj. Spoštovanje rase sorazmerno s kurcem in se napaja s sokovi poplavljene pizde.

Kako bi lahko spoštovala stereotipni prototip sado-mazo ljubimca? Polnomastni mrož v usnjeni oblekici, z rokami, uklenjenimi nad glavo, ki mu manjka samo še jabolko v ustih. Ali pa shirano bledikavo bitjece, ki kadar ravno ne trepeta pod zloveščo peto črnega salonarja gotovo liže rit svojemu šefu in njega šefu in še vsem okrog. Ali pa druga skrajnost – prasec, ki se izživlja nad žensko, da mu lahko v ritmu njene bolečine končno pride.

Sado-mazo igrice me pač ne rajcajo. V nobeni različici, kot ti je zdaj že jasno. Ne veš pa, do kod lahko greš, da bo še prav. Pojdiva po vrsti!

Nobenih kostumov. Fukam gola. Z veseljem te razhajcam s črno čipko, podvezico in drugo običajno navlako, še raje pa sem čim prej brez. Velja tudi zate. Gate me ne vzburjajo. Nobene. Tangice pa me uradno odbijajo. Zapiši si nekam. In podčrtaj še to, da nič bolj ne uniči fakerskega vtisa kot štumfi. Če je med nogavicami in prvim naslednjim kosom tekstila več kot pol metra, je nekaj hudo narobe. Še huje je, če naslednjega kosa tekstila sploh ni.

Bodi moški! Kar pomeni, da se nad mano znesi s svojim tičem in se ne skrivaj predolgo za pretirano nežnostjo. Sem žgečkljiva, jebiga. In še huje: hitro mi postane dolgčas.

Lahko me vržeš na posteljo, pritisneš ob steno, me otipavaš v javnosti in zahtevaš, da ti ga pofafam v avtu. Lahko me primeš za rit in si me nasajaš na kurca. Mi greš skozi lase in cukneš glavo nazaj. Me stisneš za vrat, ko mi najbolj prihaja. Če si pravi zame, boš vedel, kdaj. In ne boš dvomil, kdaj ne. Jasno ti bo, kdaj je dovolj. Sori, ne morem biti bolj natančna.

Brez udarcev, brc, klofut. Sicer jih boš hitrem postopku dobil v jajca. Kapiš?

Lisice z mufkom ja, če že hočeš, brez mufka ne. Nikakor. Vsekakor pa le za kratek čas. In ne pričakuj, da te bom jaz vklepala in vezala. Hočem, da se mi posvečaš z vsemi udi.

Bič pride v poštev le kot substitut za tvoj jezik. Alternativa: pero. Ampak zakaj bi se me loteval z najrazličnejšo kramo, z vsemi temi približki, če najbolj uživam, ko me obdeluješ ti?

V bistvu sem minimalistka. Za dober fuk potrebujem le tipa, ki me zmoči že s pogledom. Vse drugo je pogrešljivo, zamenljivo in postransko.

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri