Pika G: Šum

  • 25.05.2007

Zadnjič sem rekla ne, pa sem mislila ja.

Jebenti babjo pamet! Telo ji kriči po telesu, v drobu se ji trga, hlačke so premočene od njegove bližine, ampak možgančki ji funkcionirajo. Možgančki jo jebejo. Ne bo je on. Sama se bo! Zajebala. Ker ne, kar tako pa že ne dam! Se ne dam. Mu ne dam.

(Foto: Bor Dobrin)

»Ko reče ne, misli ja.« Ta famozni stavek! Koliko tipov je njen »ne« že narobe razumelo! In koliko jih ga je prav? Koliko bejb ga je izreklo s figo v žepu?

Ko bi se končno naučili pogovarjati. Si povedati, kaj hočemo. Kakšna slaba vest več, kakšno razočaranje manj, predvsem pa veliko fuka, veliko ljubezni med cmokajočimi pičkicami in jeklenimi kurci, ki ne uvenejo zaman, sami, ampak eksplodirajo točno tam in takrat, ko je želja močna, jasna in svobodna.

Mamo lahko zatajiš, telesa nikoli?

Ne, ne mi. Mi nismo taki. Podalpež zataji sebe, svoje želje, svoj gon – in vztraja, pogoltne slino in gre naprej. Mame pa ne. Bolje, da ne. Kenede, Ivan?

Rekla sem torej tisti ne. Enkrat, dvakrat, trikrat. Vsakič je bil bolj ja, vedno enako neuresničljiv. Epilog: šla sem. Šla in si jo zdrkala sama. Enkrat, dvakrat, trikrat, kdo bi vedel. Nisem štela, drkala sem si ga iz glave.

Babja omizja poročajo, da gre za precej pogost pojav.

Pika G.

Foto: Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri