Pika G.: Slovenci kremeniti

  • 25.02.2008

Pač misliš, da sem karieristka. Hladna, racionalna, pohlepna mašina. Ki ne čuti, ampak samo grabi in sešteva. Hej, čustva bi pač lahko pokvarila uspeh sicer lepo zastavljene petletke. Na kratko: brez dvoma si me označil za pleh pičko. Zakaj? Ker si morda sam fukfehtarska nula? Ker nimaš direktorskega fotelja, eselkaja v garaži in polnih jajc? Denarja, da ne bo pomote. Popravi me, če se motim, ampak so res vse, kar imaš, frustracije?

(Foto: Uroš Potočnik)

Jebeš avto, keš, fotelje in jajca! Jajca dobesedno. In to v pozitivnem smislu. Zakaj mi namesto čika po seksu serviraš čike brez seksa? Se ti res zdi, da bi ti sploh dvignila telefon, če bi mi šlo samo za to? Tako pa se ti, kolega, trudim dvigniti še kaj drugega, pa te prijateljček vedno znova pušča na cedilu.

Da sem potem lahko kriva jaz, hladna materialistična prasica, namesto da bi sam uvidel, da fizikalac neutrudno vlaga protest proti tebi samemu. Hej, če bi šlo, bi že zdavnaj kupila tisto kilo samozavesti, ki ti tako bolestno manjka. Če za nič drugega, za lastni erotični užitek. Pa smo spet pri pleh pičkah, podvrsta fuk pička.

Sori, ampak moj tip mora biti Tip. Odkar so podalpske ženske odkrile, da v življenju obstaja še kaj več kot pena za pucanje pečice, sušilno-pralni stroji in multipraktiki, neka v splošnem popolnoma nezavidljiva podvrsta moških pa se je začela obnašati kot v moški verziji Seksa v mestu, so postali »zdravi« slovenski samci redkost, vredna veselja ob zadetku na lotu. Marija, sedmica!

To nekoč radoživo prihodnost med prekmurskimi ravnicami in Piranskim zalivom obetajoče jedro slovenskega naroda je v zadnjih letih lokalnega turbokapitalizma razpadlo na kup pomilovanja (a nobene milosti!) vrednih nesrečnikov, ki jih ne razveseljuje nič, kar imajo. Tisto, česar nimajo, pa jih vse po vrsti spravlja v obup.

Ko bi se iz tega svetobolja vsaj napojila kakšna odlična pesem! Ne, samodestruktivni kranjski Janez se raje zateka v nam dobro znano lokalno fovšijo, ženske, ki se jih boji kot kleptoman dobro varovane štacune, tlači v na silo napravljene kalupe od možač do, ja, pleharic, in trpi v svoji mizernosti, čeprav se svoji (v glavnem) naivni okolici trudi dajati hudo kul vtis.

A je potem kaj čudnega, če je v zadnjem času glavna tema ženskih omizij pomanjkanje »za ženitev godnih« fantov? V smislu, jah, saj je fajn, ampak za tipa, ki mi zavida vse, kar s trudom ustvarim, in se me povrh vsega še bolestno boji, res nisem pripravljena obrniti svojega življenja na glavo. Račun se pač ne izide. In zato se najboljše bejbike te dežele množično (vsaj začasno, iz čistega pragmatizma) spreobračajo. Saj veste, na kaj mislim. In ne, ne govorim o kakih novih duhovnih gibanjih. Prej je to stvar telesa ... In mesenih užitkov.

Moj podalpski Janez Krstnik, potrdi me v veri v telo! Ugasni že enkrat tisti prekleti čik, me pritisni ob steno in mi zapri usta. Vem, da znaš. Ti, brez »vsega«, to znaš. Samo – sprosti se. Kajti, potrpljenje me mineva.

Vas zanima, kako seksajo tipi, ki so vsega polni? Ustno izročilo ne daje hudo obetavnih ocen. In tega reveži v večini niti izvejo ne! Si predstavljate bambino, ki bi svojemu mecenu po zanj neverjetnem seksu zažgolela, da to pa ni bilo to?

Če si zdaj mislite, aha, bejba se je ustrelila v nogo, naj razčistim: ja, seveda, pleh pičke obstajajo. In niti ni jih tako malo. Ponudba in povpraševanje, pač. Ampak jaz, jaz res nisem ena od njih.

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri