Pika G: Sladko neizrečeno

  • 26.09.2007

Na kaj misliš, ko te fuka?

Nanjo, eno in edino? Na vonj njene pičke, na brazde v njeni koži, na težo njenih jošk, na njen obraz v ekstazi, oblit z mehko svetlobo švarcvaldskih porničev?

Ma ja!

(Foto: *)

Razen če si res frišno zapecan in/ali orenk zadet, ti ne verjamem. Nope. Nikakor. Verjamem ti edino to, da ji tega nikoli ne bi priznal. O tem pač ne govorimo.

Z nikomer. Se pa vsi ves čas sprašujemo točno to. Ko ugasne podivjana strast, kaj vse tedaj postane mentalni soundtrack užitka? Tip iz službe, o katerem skrivaj fantazira? Vajin optimistični sestanek za kredit na banki? Tašča na oni strani pretankega zidu? Ali poskočna prasička iz kafiča pod blokom, ki tako nagajivo gleda? Konec koncev ona, tam in tako, kot je, uležane v vajini domačnosti rutine, v realnosti sicer nikoli ne boš videl?

Hej, tudi jaz se sprašujem! Ko kar naenkrat spremeniš ritem in me živalsko nabiješ od zadaj, sem to pod tabo še vedno jaz?

Pa nikoli zares ne vprašam. Še za hec ne. Vem, da je normalno. Vem, da je običajno. Vem, da nisva vedno le midva. Ampak nočem slišati odgovora. In nočem se zadovoljiti z lažjo. Kaj ostane? Prostor neizrečenega, za nekatere sladka začimba, za druge trpek strup, hrepenenje po nedosegljivem, edino prepovedano in zadnje nedostopno območje tam, kjer je že zdavnaj odprto vse.

Pa ti? Vzemi jajca v roke in se vprašaj: ljubiš tisto, ki je nimaš, ko orješ po njej, ki jo imaš?

Tekst: Pika G.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri