Pika G.: Riziko

  • 19.11.2007

Sedimo takole zadnjič na pivu in debatiramo. Ne tako lagodno, kot se spodobi za kakšno babjo kavico, ampak na hard, po pivsko.

(Foto: Uroš Potočnik)

Družba, politika, država. Eterični Drnovšek, histerična študentarija, samomorilni morilci. Levica in desnica. Zamenjave in odstopi. Evolucije in revolucije. Dober avto in debela, trdo vezana biografija kot statusni simbol. Take stvari. Nadrkane s faksa teorijo mešamo s prakso slovenske realnosti in goltamo tiste požirke ožujskega. Žuja je zakon! Fuzbal je zabremzal svet. Laško in union sta preveč izključujoča in preveč postana, da bi lahko sledila našim mislim, ko po moško druga drugi zabijamo mentalne gole.

In potem: on. Pardon, onadva. Kot v reklami. Mehka svetloba, močne barve, njuno gibanje z našimi promili upočasnjeno do pravega slow motiona. In potem stop. Samček se ustavi, skloni in začne ukvarjati s prestolonaslednikom. Z mulcem, ki tam doli v najbolj srčkanem vozičku nekaj brca in jamra. Pogled se sprehaja od originala do kopije in nazaj. Tja, kjer izza pasu gledajo predrzno rdeče bokserice, iz ust pa sili očetovsko pokroviteljski nasmeh. V to sliko družinske sreče, ki se sestav-lja v gužvi sobotnega dopoldneva ob Ljubljanici, bi se v hipu narisala prav vsaka izmed nas, prisežem.

Omizje je utihnilo. Bejbe povsod okrog so se ozirale in zrle. Res, bil je prav lep otrok. In bilo je simptomatično. Dete je priklicalo pozornost, ata je bil vreden. Opremljen z garancijo plodnosti, skrbnosti in rdečih gat, da smo si rekle – i ja bih, tata!

Da bi dekliškemu krožku porušil koncentracijo na aktualne družbenopolitičnosti, ti seveda ni treba iti do konca. Ne, da bi našel občinstvo za demonstracijo mišičev, ki si jih čez zimo prišvical v lokalnem fitnesu, ne potrebuješ mladincev s svojo krvno skupino. Majčka brez rokavov je dovolj. A pozor! Babja omizja so kruta, neprizanesljiva reč. Pri otrocih nas je pa vseh ena sama nežnost. Kot pri psih. Spregledamo napake, odpustimo neodpustljivo. Razorožiš nas in ujameš brez lova.

Ja, dete je največ, kar lahko zase naredi moški po tridesetem.

Okej, saj ne pravim, da mora biti 100-odstotno tvoj. Lahko je sposojen. Konec koncev je lahko celo izmiš-ljen. Stvar situacije in iznajdljivosti pač. V vsakem primeru je tvegano. Dvorezno.

Pozornost je zagotovljena, a kaj boš pravzaprav naredil z njo?

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri