Pika G.: Obup...(no)

  • 17.01.2008

Ja, se zgodi tudi najboljšim. Okej, popravek, tudi najbolj pohotnim. Pač pride do krize. Do suše. Do tragedije. Heh, do preizkušnje. Kot bi nekdo sredi udarnega refrena pritisnil na pavzo in bi ostala le gluha tišina, v bokih pa še vedno odmev komada in njegovih vabečih, podivjanih ritmov. Evo zdaj mene, s pavzo v življenju in z rajcajočimi spomini na žmoht, ki se mu suhoparno pravi – seks.

Jebiga, ne znam biti brez. In ne znam se iti seksa zaradi seksa, fuka brez obraza, porivanja zaradi fizike, a brez kemije. Ampak se tega tudi nočem naučiti. Zato drkam. Veliko drkam. Na spomine. Na kurce mojega življenja. Na začetniške vbode plašnih zobotrebcev, na suverena natikanja škrlatnih gigantov, ki so mi salutirali vedno in povsod, na poredna vstajenja tistih, ki jih je bilo najlepše oblizovati, na sladke utripajoče znanilce pomladi in maratonce, ki bi vedno lahko odtekli še en krog.

Drkam in razmišljam o tem, kakšen bo naslednji. Nostalgija z mislijo na prihodnost. In s pogledom na gore. Ter s hribov v dolino. Nekaj je treba početi, ne? Najti nov hobi. Lahko bi štrikala, pa hodim v planine, s hordami Slovencev, in preigravam misel, da morda vsi cele vikende lazimo v višave iz istega vzroka. Kot anonimni seksualni abstinenti in občasni srečni namakači na ekskurziji! Obrazi pa nam kar sami lezejo v tisto pregovorno hribovsko prijaznost, ko vidimo, kako v svoji bedi le nismo čisto sami.

Nikoli mi ni bilo jasno, kako ljudje zdržijo brez fuka. Zdaj vem: težko. Prekleto težko. A nekdo bo mojo sočno, sladko češpljo spet imel rad. In takrat, takrat se bo premaknila Zemlja.

Vse to, ves ta nič zaradi čustev! Res, nisem vam še pisala o njih. Morda ste celo mislili, da jih nimam. Da sem hladna, pohlepna, nenasitna fukara, ki ji nobena luknja nikoli ni dovolj polna. Pa ni res. Vedno so čustva. Veliko čustev. Močnih čustev. Vedno je ljubezen in prijateljstvo in pogrešanje in hrepenenje in trpljenje in bolečina, ki uokvirja vse to, kar telo zahteva in čemur se včasih z razumom ne moremo upreti. Kaj vam torej hočem povedati o čustvih? Da so največja jeba. In najboljša stvar. Zaradi njih sem Pika. Brez njih sem samo še navadna pička.

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri