Pika G.: Najlepša leta

  • 24.01.2008

Nekaj silno jebozovnega je na moških z vozički. In ne, ne mislim nakupovalnih vozičkov. S kupom špecerije na štirih kolescih bi še lepega Brada Pitta potegnilo v povprečje! Ampak ko vidim žrebca v vlogi patra familias, kako pred seboj poriva svoje potomstvo ter izmenično pogleduje svoje remek delo in mimozibajoče se samičke, kar ne morem odlepiti oči od te poosebljene plodnosti.

(Foto: Uroš Potočnik)

Za žensko v pravih, mojih letih je to pač ubijalska kombinacija. Najstnica tandema ata-dete ne bi niti opazila, jaz jih vidim povsod. Kot nemogočo možnost, rajc brez vrhunca, kot opomin. Ne zaradi otroka kot takega. Otrok je pač orodje in medij. Skozenj se kanalizirajo informacije, ki bi si kdaj prej morale izbrati prekleto drugačne poti do mojih hlačk. Da je on nežen, pozoren, odgovoren, zanesljiv. In da se med njegovimi nogami skriva mašina, ki očitno zna migati. Pa da mu, ko tako flirta naokrog, žila tam doli še kako bije.

Poseben užitek je rajcati tipa z detetom. Sedeti v kafiču tik ob otroškem igrišču in loviti poglede, ki se lepijo na moje joške. Lizati sladoled na tisti prav posebej jebački način, medtem ko njegov prestolonaslednik odkriva čare najnovejše igrače. Vedeti, da bi me pofukal tukaj in zdaj, na jebeni gugalnici, če bi bilo treba, pa ne more. Ne sme.

Jaz sem prepovedana. Nedovoljena.

Razneslo mu bo kurac, zato tamalemu obriše ritko. Pa se pomiri in si ga doma zdrka v umivalnik. Normalno stanje stvari.

Če jaz šobim ustnice, razkazujem noge in se igram z lasmi, on šahira s potomstvom. Ko dojame, za kaj gre, hitro povleče svojo prvo potezo: izkazovanje spretnosti z otrokom. Pa ga obleče, nahrani, pocrklja. Druga poteza: pokaži, kaj znaš. Ubogi malček zdaj ob pomenljivih očetovih pogledih, razpetih med moj dekolte in oči, demonstrira katero od svojih mnogih spretnosti, recimo spanje ali plazenje po vseh štirih. Tretja poteza, do katere pride le v izjemno domačnih, pristnih in sproščenih situacijah, je interakcija otroka s plenilko. Medtem ko dete ponuja igračo, ata bulji v mojo napeto rit. Ko mladeniča pocrkljam, si fotr predstavlja, da ožemam nekaj čisto drugega. In smo spet tam. O, kako bi, tukaj in zdaj, kar tam, na gugalnici ali v peskovniku …

A ne sme. Jebiga. Zato čaka na domači vece, jaz pa spijem tisti svoj kapučino in grem. Otroci tulijo, v meni se vse smeje.

Življenje je lepo, res. In zame so to točno tista pregovorna »najlepša leta«. Name drkajo tinejdžerji in fotri, jaz pa se spogledujem z vsemi in fukam tiste vmes.

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri