Pika G.: Matematika

  • 31.12.2007

Lahko si predstavljaš, da ob pol devetih zjutraj, ko sem okupirala svoje delovno mesto, nisem pričakovala, da me bo v mejlboksu čakalo nespodobno povabilo. Na seks v troje. S sodelavcem. In sodelavko. Ki ne, nista bila par. Vsaj uradno ne.

Dilema: je zadeva resna ali me nategujejo na suho? Za dobro jutro. Pred kavo. Na tešče. In kako odreagirati, da v vsakem primeru izpadeš kul? Ignoriraš? Ali ju povabiš na grupnjaka k sebi domov? Češ, itak se bova z mojim jebačem zvečer žgala na polno, pa pridita še vidva.

Od viška ne boli glava, srečo pa je treba deliti. In čeprav sem hudo sebično dekle, kar se seksa tiče, sem v imenu novih spoznanj in širjenja obzorij pripravljena tudi popuščati. A klasični ljubezenski trikotniki me ne zanimajo. Preizkušeno nezanimiv in neizpolnjujoč, celo agresiven geometrijski lik. Za razliko od paralelogramov, rombov, trapezov, deltoidov in ostalih, sicer nekoliko manj eksotično zvenečih štirikotnikov, ki so se mi začeli risati pred očmi, medtem ko so se mi v obratnem sorazmerju z delovno storilnostjo vse bolj in bolj močile hlačke.

»Zakaj 7, če jih je lahko 18?« sem odgovorila dve uri mokrega sanjarjenja kasneje in se katapultirala po tisto prepotrebno dozo kofeina, razmišljujoč, da si absolutno zaslužimo pofukati drug drugega, če bosta rešila ta matematični problem, v katerem je zajeta vsa superiornost četvorčka nad seksom v troje. Sedem osnovnih kdo-s kom možnosti proti osemnajstim? Razlika je vendar očitna!

»3:1, 1:3 ali 2:2?«

Žarnice jima torej dobro svetijo. Na vrsti je logistika. Igralska zasedba. Katerega spola bo manjkajoči člen?

»2:2«

Vidva in midva. Dva dobitnika Vegove za pohotne, en matematik, ki ga je o večernem razvedrilu še treba obvestiti, in njegova poredna učenka.

En običajno neproduktiven, a nadstandardno dolg sestanek je moral miniti, preden je prišel odgovor. Od obeh.

»0«

Nič?! A potem pa kar nič?!

V svojem silnem razočaranju sem že grabila po prvi primerno nedolžni stvari, ki bi jo veljalo zabrisati ob tla, ko se je na zaslonu narisala nova rumena kuvertica. Tokrat samo od nje.

»Kakšna reva! Prekleti nepomembnež zafrustrirani! Ko ga jebe! Ampak jaz ... sem še vedno za. Če si ti. Oziroma vidva. Moja skrita rezerva ti bo všeč, verjemi.«

Pa sem verjela. In enačba z dvema neznankama se je čudovito izšla.

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri