Pika G.: Kamo sutra

  • 18.11.2007

Včeraj sva se kamasutrala. Dobesedno. S knjigo »klasičnih tehnik za sodobne pare«, tako, moderno, s kao fukiš barvnimi fotografijami. Želja po znanju je bila velika, poželenje tudi. Ampak zataknilo se je že na samem začetku. Pri poljubljanju.

(Foto: Uroš Potočnik)

Človek misli, da ve in zna, pa črno na belem piše drugače. In se trudiš in trudiš in nastavljaš tisto spodnjo ustnico, pa nič od »poljuba s pritiskom«, ki bi dvignil tlak še kje drugje kot le na bradi. Na hitro sva se odrekla podrobnemu študiju. Preskenirala sva knjigo do konca, se ustavila celo pri treh, štirih položajih, ki so se nama zdeli novi, in enem, ki je bil sicer akrobatsko atraktiven, a glede efekta precej vprašljiv, rekla, akhm, se zarotniško spogledala ter se živalsko prepustila praksi. Poželenje je premagalo željo po znanju.

Zevala sva tako in drugače, se stiskala po rakovičje, cepila tisti bambus, legla po kobilje, se stiskala v klešče in zabijala žebelj za žebljem. Vsaj kak čudak bi v najini spontani koreografiji identificiral vse to. Midva ne. Ko sva v najinem potnem spletu pohote in naslade namenoma obdelala še tistih par obetavnih pozicij, sva lahko ugotovila le, da počneva precej bolj zabavne in rajcig stvari, ki jih ta lična frjolična bukla ne premore. V njej ni nobenega drkanja. Nobene ritke. Skoraj sva se že čutila dolžna, da izdava dopolnjeno izdajo.

Kakšnih osem vrst felacije, lepo vas prosim?! Kunilingus v štirih slikah?! Ne v moji postelji. Ne z mano.

Tele knjige, sva se strinjala, ne dvignejo prav nič. Razen samozavesti.

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri