Pika G.: Čas za igro

  • 20.01.2008

Pomlad diši po goli koži. Rajc je v zraku, seks je v mislih. In vsi smo na spidu, zadeti od ljubezni.

Gledaš me, kot da sem edina. Najlepša. Najbolj sočna. Najbolj dišeča. Po seksu in travi in marjeticah. Gledaš me in me porivaš, kot da sem tvoja zadnja. Koža žari močneje, telo se drugače sloči, usta so bolj pohlepna. Prvi pomladni fuk je kot nažiranje po dolgem postu. Vzamem si te brez razmišljanja, jemljem si te v prekomernih dozah, te ližem in goltam, se nasajam, vrtim, te ožemam, te grizem. Počasi in hitro. Nežno in odločno. Skoraj grobo. A le do roba bolečine. In spet nazaj. Jaz plešem na tvojem kurcu, ti koreografiraš najino malo predstavo. Obdelujeva se, kot da sva sama. Na tistem travniku, na tistem hribu, na tistem kosu sveta, v tem vesolju.

Prvi pomladni fuk je zame vedno znova razodetje.

In pomlad, kot da bi vsakič znova prišla prvič! Vse se zdi novo in vse je še možno. Zdaj je čas za igro, račun pride pozneje. Prve depresije se začnejo šele jeseni.

Spletke na vsakem koraku, poredni pogledi, usmerjeni točno tja, kamor ne smejo in kjer so najbolj zaželeni. Podivjani hormoni, kastrirani možgani, telo, ki ukazuje, osvobojeno najlona in volne, in zahteva zase vse. Nikoli ni dovolj. Enkrat je ravno prav, da se zbudi pohota. Eden je premalo, da bi bil edini. Orgazem ni cilj, ampak pot do naslednjega. Jebeš čas, prostor in moralo! S tvojim kurcem v ustih sem samo še bolj lačna. S tvojim kurcem v pički sem samo še bolj požrešna. S teboj v riti sem popolna.

Lepo je biti popoln. Zato hočem še. Spet. Vedno znova.

Pomlad je nenasitna. In prehitro mine. Ko pride poletje, dobi erotika drugo dimenzijo. In vprašanja zahtevajo odgovore. Ker prihaja zima in pozimi je tako zajebano biti sam.

Ko buljiš v moje ustnice, ki jih namakam v svoje malo pivo tam na terasi ob zeleni reki, in ti med nogama vzhaja moja najljubša igrača, tvoje misli ne nesejo tako daleč naprej. Tvoj testosteronski pogled, ki prodira v hlačke in obljublja izpolnitev najbolj mokrih sanj, je ustavil čas. Kar šteje, je samo zdaj.

TEKST: Pika G.

FOTO: Uroš Potočnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri