Pika G.: Blago z napako

  • 24.05.2007

Zadnjič me je nekdo vprašal, kaj mislim o moških napakah. Jaz kot nekakšna avtoriteta na tem področju! Za poscat smešno, vem. In kaj sem rekla?

(Foto: Ivana Krešić)

Da moški pač niso ženske in da je to tisto, kar jim babe najbolj zamerimo. Hkrati pa jih imamo ravno zato rade. Kdo trza na metroseksualce razen njih samih? Testosteron, ki nas vrže na rit, in to dobesedno, z nogami narazen, pač pride z napako. Jebiga.

Včasih se manifestira kot popolno nerazumevanje ženske in njenih potreb. Če je sreča, samo emocionalnih. Kajti če je roba res škart, in ja, velikokrat je v igri gnilo jajce, serviser niti napeljave ne zna popedenat tako, da bi bila dama vsaj zadovoljena, če že zadovoljna prav posebno ni.

Drugič testosteron udari v obliki rednega, intenzivnega in nerazumljivega bratenja s kolegi ob vedno istem postanem piru in vedno istih postanih šalah. Tretjič kot, o groza, absoluten prezir do šopinga. Pa kot drama, ko zna najnavadnejši prehlad samcu, ki sicer z levo roko preštiha vrt ali razšravfa avto, povzročati bolečine tektonskih razsežnosti.

Katera ne ve, o čem govorim? In kateri se ne prepozna v opisu storilca z napako? Ampak to je življenje. Pride v paketu. Z roza mašno. A brez garancije.

Najhujša in absolutno neodpustljiva moška napaka pa je božji kompleks. Prepričanje, da ste brez napak. Nekateri. Ampak pri takih kvazičih se mi alarm v glavi sproži dovolj hitro, da pobeg­nem čim dlje od sence samooklicanega božanstva. In si magari najdem takega s smrkavim nosom.

Pika G.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri