Max Modic

  • 12.06.2011

Dragi Playboy, zanima me, zakaj je Tina Gorenjak zdaj bolj seksi, kot je bila pred desetimi leti?

(Foto: Ivana Krešić)

Verjetno se nekateri spomnite, kako so se valovi seksualne re­volucije, ki so konec šestdesetih let minulega stoletja iz zahodne Evrope butali ob ameriške obale, vztrajno lomili na čereh tradicionalnega puritanstva. Nekateri posamezniki so vetru družbenih sprememb prisluhnili, lovili kapljice raz­treščenih valov in z njimi osvežili tisto, čemur frazarjenju naklonjeni pisci pravijo ogledalo družbe.

Brušenje medijske podobe seksualne revolucije je onkraj At­lantika potekalo v treh fazah, ki jih velja ob tej slavnostni priložnosti obnoviti. Prvi korak sta leta 1953 naredila Hugh Hefner in Playboy, ki sta žensko prva slekla.

Dvanajst let pozneje sta prišla Bob Guccione in Penthouse, ki sta v objektiv ujela tudi sram­ne dlake. Desetletje pozneje sta udarila še Larry Flynt in Hustler, ki sta sramne dlake razprla. Sramne dlake so bile (in ostajajo!) meja, kjer se konča erotika in začne pornografija. Hefner je na meji nagonsko zavrl, Guccione in Flynt pa sta pohodila plin in dirka se je končala pred ameriškim ustavnim sodiščem, kjer se je prvič v zgodovini presojalo glede vprašanja relativnosti lepote in njene medijske eksploatacije.

Vprašanje se je v skrajšani različici glasilo takole: Če velja konsenz o lepoti golega telesa, ženskega še toliko bolj, lepoti, ki se izkorišča tako v umetniške kot komercialne namene, od kod potem ideja o drugorazrednih organih, ki sestavljajo to lepo golo telo? Kdo lahko sodi o tem, da je ženski obraz nekaj lepega in upodobitve vrednega, medtem ko je njena vulva nekaj groznega in zato obsojena na životarjenje v (medijski) temi?

Sod­niki so razsodili zbrano in modro ter sporočili, da sta tako lepo kot grdo v pogledu vsakega posameznika, kaj vpliva na kalnost oziroma bistrino tega pogleda, pa je že druga zgodba.

Slovenska zgodba je potekala v nasprotni smeri. Najprej smo dobili Vroči Kaj in šele nato Playboy. Prvi je prišel tiho in ni nikogar posebej vznemirjal, Playboy pa je 'zainteresirana javnost' takojci prepoznala kot avtocesto do greha, po kateri bodo čed­nosti in vrline Slovenk zdrknile v maloro. Nič nenavadnega za deželo, ki iz šol iz­ganja spolno vzgojo in predavanja o homoseksualnosti, na vprašanja, kot je, ali lahko peščica žensk brez partnerja zanosi po biomedicinski poti, pa odgovori z referendumom.

Priznam, ko sem vzel v roke prvo številko slovenskega Playboya, ki si je že v uvodnih vrsticah zadal po šentflorjanski regiji osvobajati seksualnost in »čistiti gnoj iz hleva pornografije«, sem skeptično dvignil obrv, saj je bila naslovka s Tino Gorenjak manj izzivalna in seksi kot prve strani modnih revij konkurenčne medijske hiše.

Okej, tudi naslovka prvega ameriškega Playboya ni bila posebno atraktivna, toda z nje je mahala Marilyn Monroe, ki je Hefovemu projektu post festum krepko zvišala vrednost. Spomnim se tudi, da je Tina Gorenjak razlagala, da rada provocira z lepoto telesa (o čemer ne dvomim), razgalila pa se le toliko, kot bi se nekdo, ki se lastnega telesa sramuje. Pa smo spet tam, kajne. Mar ni na lepem telesu lep tudi venerin griček?

Drugo obrv sem dvignil, ko sem prišel do takratne kolumnistke, ki je imela v prvi številki zadnjo besedo in je zapisala, da bi se slekla samo za milijon dolarjev. Halo? Slačenje za manj je torej nekaj grdega, drugorazred­nega, morda poniževalnega in celo seksističnega. Me, ponosne Slovenke, smo nad tem. Eh, otroške bolezni pač.

»V rokah držite slovenski Playboy,« sem bral v uvodniku. »Kot vidite, ni panike; ne grize, ne kvari morale, ne ruši nacionalne zavesti, nima imperialističnih teženj in se ne ukvarja s teorijo zarote.« No, in kljub temu je pet let pozneje postal edina recimo temu moška revija v Sloveniji, ki se je znašla pred sodniki. Resda pred oglaše­valskimi, ki pa v razsodbi modrosti niso premogli. Nekatere državljane so takrat močno vznemirili veleplakati z razgaljenim stasom domače plejmejtke Rebeke.

Njena golota je bila diskretna in estetska, fotografija, ki je njene čare ovekovečila, pa visoko profesionalna. Od 'grešnih' delov ženskega telesa sta bili iz profila izpostavljeni samo prsni bradavički. Kljub temu so ob pogledu na Rebeko še posebno hudo bolečino utrpeli v naselju Brezovica, kjer je eden od angažiranih prebivalcev dosegel celo umik plakata ter svojo neposredno akcijo utemeljil na skrbi za varnost v prometu, zaradi česar je moral Boštjan Jevšek, takratni glavni ured­nik, protestirati pri Slovenski oglaševalski zbornici. In če nič drugega, je Playboy postal moralni zmagovalec, ki pravkar piha v deset svečk na rojstnodnevni torti.

Niti najstnik še ni. Najlepša leta zanj šele prihajajo.Kakšne bo ušpičil šele v puberteti ... Hm, glede najnajnaj slovenske plejmejtke pa sem v dilemi. Nina Osenar ali Sabina Mali? Vprašajte me čez deset let. Revolucija po mojem mnenju še traja.

TEKST Max Modic/Mladina
FOTO Ivana Krešić, Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri