Max Modic: Na muhi morale in zavisti

  • 13.08.2010

Ne upada zanimanje za nudizem, narašča zanimanje za mobilnike s kamerami.

(Foto: Shutterstock)

Tradicijo takih ali drugačnih bolj ali manj zrežiranih paparačevskih fotk, ki naj bi na straneh tabloid­nega tiska v času kislih kumaric pripomogle k dvigu vročine, pardon, naklade, so letos nadaljevali grobozrnati posnetki bržčas ene najslavnejših slovenskih manekenk Nine Gazibara, ki se gola in bosa, spodaj in zgoraj brez, sprehaja po plaži nekega grškega otoka.

Do tod vse lepo in prav. Revija, ki je gole fotke 60-letne Nine objavila, s tem pač zgolj opravlja svoje delo in opravičuje svoj obstoj. In navsezad­nje jo – da, tudi tisti, ki tega nikoli ne bodo priznali – jemljemo v roke prav zato, ker ostaja zvesta svojemu poslanstvu.

Nisem pa povsem prepričan, da zvestoba poslanstvu rumenega tiska opravičuje neumnosti, ki se razcvetijo v nadaljevanju te zgodbe, predvsem pa v njenem sprem­nem tekstu, kjer med drugim lahko preberemo, da je Nina »s tem dokazala, da lahko ženska obdrži vse svoje čare in karizmo ter da staranje ni nekaj, česar bi se morali sramovati«.

Dobro jutro! Toda vse­eno bi me zanimalo, koliko 60-letnic je dotični komentar do zdaj – tudi na straneh omenjene revije in njenih sestrskih ter konkurenčnih izdaj – zasledil v vlogi modelov za dizajnerske cote, pregrešno drage torbice, najnovejša ličila, zvezdno modo in trendne mobilnike.

In hej, kaj za boga je Nina dokazala s tem, da se je nič hudega sluteč gola sončila na plaži, pri čemer jo je zasačil neki bogaboječi gleduh s prekratkim egom in predolgim zumom na svoji snemalni napravi?

Če bi Nina hotela karkoli dokazati, bi se načrtno slekla za Playboyevo duplerico, kjer bi lahko po mojem skromnem mnenju brez fotošopiranja gladko pometla s trikrat mlajšo konkurenco. Kakor je to nekoč, ko golota ni bila nekaj samoumevnega in ko so bili časi bolj svinčeni, že naredila.

Objektiv fotografa Staneta Jerka jo je z veliko sloga, šarma in profesionalnosti v sedemdesetih iz vzgojiteljice v enem od ljubljanskih vrtcev čez noč spremenil v vrhunsko manekenko, ki je žela uspehe tako po vsej Jugoslaviji kot v Rimu in Milanu, kjer je pozirala za italijansko izdajo revije Vogue. Ko je Start 6. junija 1981 objavil njene gole fotografije, ki jih je posnel Ivan Balić, je imela Nina za sabo že celih deset let več kot uspešnega staža na manekenskih brveh.

»Dostikrat sem pozirala in vem, kako se moram postaviti pred kamero, toda pri tej seriji fotografij se nisem mogla opreti na nobeno izkušnjo,« je Nina takrat komentirala fotke. »Bila sem precej toga, najbrž zaradi nenehne misli na reakcije, ki jih bodo sprožile te fotografije. Z mano in mojimi najbližjimi ne bo problemov, bojim pa se malomeščanskih predstav, ki so v našem okolju še močno zakoreninjene.«

Da so te predstave po skoraj tridesetih letih v naši domnevno sproščeni družbi še močneje zakoreninjene, dokazujejo prav gole fotke Nine Gazibara, na katerih je nekdo moral cenzurirati njene sramne dlake. Kar navsezadnje pomeni, da so Nino 'oblekli', saj je bila na plaži grškega otoka dejansko bolj gola – in kot taka za okolico popolnoma nemoteča –, kot je na omenjenih fotkah.

Na začetku osemdesetih, ko se je Nina razgalila za Start, je bila Hrvaška raj za naturiste in nudiste. V najmanj 30 svetovno znanih nudističnih kampih so takrat zabeležili več kot pet milijonov nočitev, lani pa komaj dva milijona. V Evropi je bilo takrat registriranih 25 milijonov nudistov, lani pa samo še tri milijone.

Znalci ugotavljajo, da popuščajo učinki seksualne revolucije in da skladno s tem upada zanimanje za obmorske užitke brez lepljivega objema mokrih sintetičnih cunjic. Kar je traparija, saj sta se koncepta naturizma in nudizma kot načina življenja v čim tesnejšem sožit­ju z naravo, pri čemer naj bi privrženci gibanja prakticirali skupinsko goloto v smislu spodbujanja spoštovanja do sebe, drugih in okolja, pojavila v Nemčiji krepkih 30 let pred izbruhom seksualne revolucije.

Zamrla sta, ker je na oblast prišel Adolf Hit­ler, ki je prepovedal naturizem, nudizem in goloto nasploh. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se v javnosti kopal nag, saj ga je lastno telo strahovito frustriralo. Trpel je zaradi anomalije, ki ni ravno pogosta: imel je namreč en sam testis.

Hitlerja na srečo ni več, ostaja pa okrep­ljena malomeščanska večina in arzenal mobilnikov s snemalnimi napravami v rokah tistih, ki zavidajo ljudem, ki jih golota ne frustrira.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri