Marko Radmilovič: Kaj nas bo ubilo?

  • 29.01.2010

Je Črtomir njega dni svojim možem razlagal situacijo. In danes, po dveh stoletjih, kar je veliki bard zapisal preroške besede, in dobro tisočletje po tistem, ko jih je zadnji poganski Slovan izrekel, smo na istem.

(Foto: Shutterstock)

Grozi nam pogin, ampak nas ne bo sesul ne meč, ne Valjhun, ne sreča kriva. Sesul nas bo ali majhen virus ali ogromni meteor, ki se ima zaleteti v naš planet leta 2012. Če pa oboje preživimo, nas bo dokončala gospodarska kriza. Torej, kdaj in kako se je zgodilo, da je življenje samo spet postalo problem?

Zadnjih sto let tehnološkega napredka je bilo življenje namreč relativno enostavno. Dobro, dve svetovni vojni sta zadeve nekoliko zakomplicirali, a verjetnost preživetja in s tem tudi podaljševanje življenjske dobe sta se dramatično povečala.

In danes, ko bi naj počasi živeli tako dolgo kot želve na Galapaških otokih, se s strahom oziramo v vsak naslednji dan. Vrnili smo se v kožo srednjeveškega človeka, ki se je v 13. stoletju bal tako kuge kot vojne in božjega srda ter se posledično čudil vsak božji dan, kako je mogoče, da ob vseh teh nevarnostih sploh preživi.

Od kod torej panični strah pred smrtjo in od kod usodne nevarnosti, ki se vsak dan pojavljajo kot gobe v mokrem avgustu? Nekateri trdijo, da so v ozadju prostozidarji, ki si želijo eno svetovno vlado, drugi obtožujejo medije, ki jim strah veča naklado, tretji pragmatično ugotavljajo, da so se politiki naučili tehnike, ki jo živinorejci obvladajo že stoletja – prestrašeno čredo je laže obvladovati kot samozavestno!

V Pakistanu živi slikar. Ime mu je Ikbal Kran. V eni najpravovernejših islamskih držav na svetu Ikbal slika gole ženske.

V državi, kjer ženske bičajo, če pokažejo košček gole kože, jih Ikbal vabi v svoj atelje in jih nato slika gole. Verjetnost, da kak zmešan terorist razstreli atelje, Ikbala in njegove modele (najbrž pa še sebe), je ­večja od inflacije v Zimbabveju, a Ikbal se ne boji. Ikbal je fatalist in verjame, da se bo zgodilo, kar se ima zgoditi. Ikbal ne potrebuje himalajskih sten, da živi svoje sanje, on zgolj slika ženske akte.

In ko lahko na naših geografskih širinah človek vzame v roke Playboy ter si v miru pogleda sredico, ne da bi nanj skočil kak »Alah je velik«, šele uvidimo, kako zelo smo privilegirani. Kajti umreti zaradi ženskega akta je mnogo bolj ponižujoče kot umreti zaradi virusa gripe ali zaradi tavajočega meteorita.

Hočem povedati, da imajo ljudje, ki umirajo v tretjem svetu, za to resnične razloge: verski fanatizem, diktatorske režime, živalsko sovraštvo, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in podobno. Zahodna civilizacija pa si za konec sveta izmisli nekaj tako spužvastega, kot je gripa, meteorit in 25-odstotni padec prodaje avtomobilov.

Sodobni moški bi moral, poznavajoč tako svojo moč kot zgodovino našega spola, prezirljivo pljuniti na novodobne grožnje, ne pa da se cepi, nosi masko, koplje zaklonišča in mešetari z delnicami.

»S seboj povabim druge vas junake.«

Če pa novodobni fatalizem ne bo deloval in bo Ikbala pognalo v zrak, nas pa pripeljalo do konca sveta, tudi ni razloga za obupavanje.

Čeprav različni religiozni sistemi različno opisujejo konec sveta, je sodobna znanost skupaj s pisci znanstvene fantastike natančno izdelala časovnico. Religije namreč rade dogodke ob koncu sveta ­poenostavljajo, hkrati pa v ospredje potiskajo svoje bogove.

Kot pravijo znanstveniki in pisci znanstvene fantastike, pa bo dogajanje ob koncu sveta nekoliko drugačno, kot ga je brati v svetih knjigah. Možne so sicer različne variacije, odvisno od tega, ali nas bo meteorit, ali gripa, ali gospodarska kriza, a zadnji trije dnevi bodo v vsakem primeru enaki.

Takole bo: tri dni pred koncem sveta bomo izjemno obupani in tragedija bo brezmejna. Zadnja dva dni bomo nato začeli vlamljati v trgovine in kradli plazme ter stereonaprave. Ni povsem jasno, ali bomo zadnji dan pričakali v preobilju s hrano ali s pijačo, medtem ko je povsem gotovo, da bomo zadnjih nekaj ur seksali kot ponoreli.

Pri koncu sveta pa je še en problem: na televiziji se nikakor ne morejo odločiti, kdo ga bo napovedal!

Marko Radmilovič, Foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri