Marko Radmilovič: Dabilestal

  • 27.03.2012

V časih, ko je bila erekcija še zastonj, se mi je zgodilo naslednje.

(Foto: Ilustracija: Goya)

Imam prijatelja zdravnika. Pri prijateljih zdravnikih je zanimivo le to, da imamo mi nezdravniki veliko več prijateljev zdravnikov, kot imajo zdravniki prijateljev nezdravnikov. Kar pa je neka druga zgodba. Kakorkoli, moj prijatelj zdravnik je pravi prijatelj in po stari navadi Slovencev ga kličem takoj, ko se mi pocedi iz nosa. Najbrž je frajersko, da se ti ni treba gužvati v čakalnicah s preostalo rajo.

Tako torej zbolim, kaj vem, angina ali nekaj podobnega. »Halo, prijatelj, mi lahko po pošti pošlješ recept, ker sem bolan?« Danes vem, da so takšne prošnje težek preizkus prijateljstva, kajti Hipokrat nikoli ni izrekel nobene o pošiljanju receptov po pošti. A takrat sem bil še mlad. Je pa moj prijatelj žal duhovit na tisti normalni, človeški, ne na tisti cinični, zdravniški način.

Tako torej dobim dvoje receptov po pošti in z občutkom vzvišene protekcije grem v lekarno. Bil je novoletni čas. Niti ne pogledam receptov, pa tudi če bi ju, ne bi kaj dosti razbral iz onih krac. Predam recepta pri okencu in s prvim dobim lek za svoje tegobe. Antibiotik.

V drugega pa postarana lekarnarka, čistunska, kot so postarane lekarnarke, zre kaj nekaj časa. »To pa je čudno zdravilo, še nisem slišala zanj,« pravi lekarnarka. Skomignem z rameni, ker kaj pa ji lahko pomagam. »Dabilestal?« vpraša sama sebe lekarnarka. Potem pa vpraša mene: »A veste mogoče, zakaj vam je to predpisal?« Pade mi mrak na oči, zarigam, pordečim in se zavem, da sem žrtev nekega najbrž prastarega medicinskega štosa. »Saj ni treba …« še izdavim. Na kar lekarnarka: »Bom vprašala kolegico«! In zakriči čez vso lekarno: »Angela, poznaš dabilestal?« Lekarna se obrne, gledajo lekarnarko, gledajo mene.

Seveda vsi pogruntajo, vsi si črkujejo da-bi-le- stal. In me gledajo s tistimi gripoznimi očmi in hudobnim nasmehom. »In zakaj piše tukaj srečno novo leto?« vpraša lekarnarka, ki edina ničesar ne razume.

Pobegnem v nemi grozi z angino in novo lekcijo o življenju ter čakalnih vrstah v zdravstvu. Zgodba bi utonila v pozabo življenja, če se ne bi kmalu zatem pojavila viagra. Bizarna novoletna čestitka z željo po zdravi erekciji je dobila povsem nov kontekst in zgodnja pomlad je pravi čas, da si ga skupaj ogledamo.

Erekcija je bila njega dni usodna, kot so usodne najhujše bolezni človeštva. Lahko si jo imel ali pa je nisi imel. In če je nisi imel, je bilo to neozdravljivo. Kar je bilo prav toliko tragično, kot tudi (to pravijo skrivne statistike) pogosto. Potem je prišla viagra in neerekcijo spremenila v ozdravljivo bolezen oziroma motnjo, kot pravijo neerekciji tisti z erekcijo.

Ob medicinskem je zdravljenje erektilnih motenj povzročilo še en fenomen. Ki je ekonomski in ni ga med nami, ki dnevno ne dobi kup ponudb za nakup modrih, zelenih, rumenih ali bog ve katerih tablet vse. Izvorna viagra je zlata jama in farmacevtski koncerni so to ugotovili s pregovorno požrešnostjo farmacevtskih koncernov. S tem pa so spremenili najširše dojemanje erekcije.

Z nakupom viagre je neerekcija namreč postala ekonomska kategorija. Če je nimaš, si jo moraš kupiti, kar neerekcijo postavlja ob bok zobni protetiki in estetski kirurgiji. Toda takšno stališče vodi do zanimivih ugotovitev. Če je neerekcija (impotenca je prav nemarna beseda) ekonomska kategorija, ne more biti nič drugače z erekcijo. Gre za različna konca ene in iste palice, pri čemer je eden trd, drugi mlahav. Torej, če za neerekcijo plačujemo, z erekcijo varčujemo.

Vedno, ko pridelate solidno erekcijo, prihranite znesek odmerka kemijske erekcije, kar je v teh časih ekonomske krize lep prispevek k družinskemu proračunu. Erekcija kot varčevanje je pri ekonomskih strokovnjakih sicer povsem prezrta, a že površen razmislek nam govori o tem, kako bi komercializirana erekcija z lahkoto potolkla zneske, ki jih prinaša komercializirana neerekcija.

Jasno, govorimo le o erekcijah, ki se na koncu same uničijo! Erekcije, namenjene same sebi, naravne ali umetne, nimajo nobenega smisla. Dabilestal v tej ali oni obliki je danes spoštovana ekonomska kategorija. In če nas pozivajo k zategovanju pasu, varčujmo z rednimi in pogostimi erekcijami. Ne pa na njihov račun.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri