Liebe ist für alle da (Ljubezen je tu za vse)

  • 12.11.2010

Preživeli bomo brez jaht, avtomobilov in investicijskih skladov. Brez seksa ne bomo. Pa seks, bo preživel brez nas?

(Foto: Shutterstock)

Tisoč kilometrov monotonih avtocest, presedanja na sovoznikovem sedežu in spremenjenih položajev za volanom. Deset ur ponudbe avtogrilov, osebja, ki se vleče kot pregarbana mačka, in kave za tri evre, ki bi ji naredili uslugo, če bi ji rekli pomije. Kaj žene človeka, da se poda na to romanje?

Kaj prisili človeka, da se sprijazni s sejemsko gastronomsko ponudbo in ob kriglu piva, edinega prehrambnega izdelka, ki poleg 17-krat preslanih prest nima okusa po nadomestku vegete, naroči weisswurst s sladko gorčico? Ljubezen, jasno. Ljubezen do podrobnosti, brez katerih ni celovite slike.

Ljubezen do obscenosti in ekscesov, ki zagotavljajo, da je svet še normalen. Ljubezen do subkultur, ki so uradni kulturi bolj podobne, kot je uradna kultura sami sebi. Ljubezen do spoznanja, da se stvari še zmeraj spreminjajo samo zato, da bi ostale iste. In, hej, ljubezen ne bi bila ljubezen brez ščepca nečimrnosti, ki te prevzame, ko Tarra White pred zbrano svetovno pornoelito pade v objem samo tebi. Neprecenljivo. Za vse drugo je tu press card.

Nekaj slovenskega je bilo na letošnjem 14. Venusu, berlinskem sejmu erotike in spremljajoče industrije, ki se navkljub kopičenju sivih oblakov nad trdoerotičnim šovbiznisom petelini z naslovom največjega erotičnega sejma na svetu. Po kvadraturi, kakopak, saj pornosentiment svoje srce že dolgo pušča na drugih, manj prestižnih lokacijah tako imenovane nove Evrope.

Venus se je prav v enem najtežjih let zabavne industrije za odrasle, v časih, ki kličejo po enotnosti in združevanju kapitala, razcepil na dvoje: na potsdamski erotični sejem eroFame, ki naj bi bil namenjen poslovnemu sektorju, in Venus, ki naj bi zaba­val plebs za neverjet­nih 30 evrov vstopnine. Kar dobi drastične razsežnosti, ko ugotoviš, da je treba za ogled vsakega nazornejšega šova doplačati 10 oziroma 20 evrov.

Da se razumemo, ne gre za nastope uveljavljenih pornozvezdnic in pornozvezdnikov, ki pomenijo sol erotičnih sejmov, marveč za eksplicitne ekshibicije spolnih delavk iz berlinskih bordelov, masažnih salonov in FKK-savn.

V sredo, 20. oktobra, prav na dan odprtja eroFama, poslovnega erotičnega sejma, na katerem so zakravatani usluž­benci in kostumirane uslužbenke s komično resnobnostjo v popolni tišini ponujali hiperrealistične silikonske odlitke pičk in riti ter milijon permutacij klasičnega vibratorja in dilda, je umrl Bob Gucci­one, ustanovitelj magazina Penthouse, v osemdesetih najresnejše konkurence reviji, ki jo pravkar držite v rokah. Spomnimo se, vizualni del seksualne revolucije je v ZDA potekal v treh fazah.

Najprej sta prišla Hugh Hefner in Playboy, ki sta žensko prva slekla. Sledila sta Bob Guccione in Penthouse, ki sta slečeno žensko prva fotografirala tako, da so se videle tudi sram­ne dlake. In na koncu sta prišla še Larry Flynt in Hustler, ki sta sramne dlake razprla in pokazala, da je vulva prav tako kot ženski obraz božje delo. Bob Guccione je začenjal v časih, ko so bile sramne dlake meja, na kateri se konča erotika in začne pornografija. Hefner se je na tej meji ustavil. Flynt jo je prestopil.

Fotografiral je penis v erekciji in simulirano penetracijo. Tako kot Guccione, ki je naredil še korak dlje. Penthouse je postal prva ameriška revija z milijonsko naklado, ki je objavila eksplicitne prizore felacije, kunilingusa in koitusa. »Ko se bodo ljudje v celoti sprijaznili s svojo seksualnostjo, bo eksplicitna spolnost v revijah izgubila svoj pomen. Takrat se bo končala seksualna revolucija in Penthouse bo odveč. Penthouse se v končni fazi bori za lastno uničenje, za cilj, ki nas bo oropal dela.

To je vsa ironija Penthousa,« je v enem od intervjujev povedal Guccione. »Američani smo moralna družba, ena najbolj moralnih. A navkljub orjaškemu vplivu Cerkve smo najbolj nasilen narod na svetu. O vezi med nasiljem in seksualno represijo potemtakem ne gre dvomiti. Američani smo puritanci, moralisti in zato potrebujemo magazine, kot je Penthouse. Da nas osvobodijo strahu pred spolnostjo in občutka krivde, ki ga ta povzroča.«

Bob, kjerkoli že si, vedi, da revolucija še traja in glede na letošnji Venus misija še zdaleč ni končana. Ameriška antropologinja Helen Fisher ugotavlja, da stres, ki ga povzroča stremljenje po zaslužku, skupaj s strahom pred brezposelnostjo, vpliva na povečano izločanje dopamina, nevrotransmiterja, ki je bolj znan kot 'hormon sreče'. Dopamin, ki se ga je do zdaj povezovalo z ljubeznijo in romantičnimi čustvi, pozitivno vpliva na srce, krvni obtok in presnovo ter mobilizira energijske vire telesa. Zaradi njega smo dejavni, živahni in dobre volje, če pa ga je preveč, se nam lahko čezmerno razbohoti domišljija. Da, tudi seksualna. V primeru, da je dopamina premalo, pa lahko občutimo pomanjkanje motivacije, brezvoljnost in čustveno praz­nino ...

Max Modic/Mladina
FOTO Ivana Krešić, Shutterstock

* Ljubezen je tu za vse. Pesem in album skupine Rammstein.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri