Edvard Kadič: Geji, lezbijke in Banka Slovenije

  • 05.03.2015

Po novem se geji in lezbijke lahko poročijo tudi v Sloveniji. Mašinca, koliko pompa okoli tega ...

(Foto: shutterstock)

Že to, da hetero nič ne izgubijo, geji in lezbijke pa pridobijo, bi moral biti zadosten razlog, da bi bil mir s komentarji. Pa ni.

Nasprotniki zakona kot enega glavnih razlogov proti omenjajo možnost istospolnih partnerjev, da posvojijo otroka. Da bo otroček potem skozi življenje češ zmeden, ker ima njegova mamica lulčka oz. ga njen oči nima. S tem naj bi bil otrok izpostavljen posmehu, krutemu samoizpraševanju ipd., posledično pa naj bi to tvorilo podlago za tvorbo problematičnih vzorcev za nadaljnje življenje in delo tega otroka.

Najraje bi zabrusil, da večjih bedarij pa res še nisem slišal. Pa ne bom. Resnici na ljubo ne vem, kaj to pomeni za človeka oz. za omenjenega malčka in njegov nadaljnji razvoj. Verjetno je res zanj veliko bolje, da se znajde v ljubečem okolju dveh istospolno usmerjenih partnerjev, kot pa v bistveno hladnejšem okolju uradnih inštitucij in rejniških družin, kljub temu, da o slednjih prav tako mislim vse najboljše.

S svojo hčerko grem precej pogosto tudi v trgovino.

„Oči, a lahko to? Oči, lahko kupiva tisto tam?"

Ne, ne zaveda se, da v Indiji, Madagaskarju ali nekje v Sloveniji nek otrok ne dobi šolske malice zato, ker mu jo starši ne morejo plačati. Njen svet je pač takšen, kot je. Takšen, kot sem ji ga kot starš seveda pomagal soustvariti tudi sam.

Boste otroku, ki ga bosta posvojila istospolna partnerja, ves čas prigovarjali, kako lepo mu je, ker ni zapuščen nekje pod nekim mostom in pozabljen od sveta? Ne, ne boste mu. To je stvar vašega trenutnega razumevanja sveta, otroka boste pa čim dlje varovali pred takšnimi slikami bede in možnostmi razvoja dogodkov, ki jih pravzaprav sploh še ne razume. Tako kot jaz hčerke ne obremenjujem s težavami otrok na smetiščih po Madagaskarju.

Zakaj pišem o tem? Ker sem v zvezi z razpravami ob sprejemanju Zakona o istospolnih zvezah ponovno šokiran nad neverjetno aroganco in prav 'debilno' vsevednostjo predvsem medijsko izpostavljenih posameznikov v naši družbi. Samo popoln tepec se lahko tako vehementno postavi na zgolj eno samo stališče (za ali pa proti, vseeno) in ga potem goni na vse kriplje v državnem zboru ali pa pred njim, v raznih oddajah, pred mikrofoni, v kolumnah, na družabnih omrežjih itd. itd.

Saj v zvezi z večnim reševanjem slovenskih bank ni nič drugače. Pa z razpravo o obveznem cepljenju ali pa z razpravo o obsegu financiranja obveznega šolstva tudi ne.

Se še spomnite referenduma o nedeljskem delovnem času trgovin? Izjemno dobro porabljen denar, se strinjam.

Vsem nam manjka predvsem strpnosti. Občutek, da smo bili nategnjeni med prehodom iz bivše juge v neko novo obljubljeno evropsko deželo, je še kako pekoč. Par družin je na ta račun nesramno obogatelo, par prisklednikov jim je pri tem zvesto pomagalo v zameno za dobro plačane službe do smrti, vse ostalo je pa isto, kot je bilo. Preganjanje velike večine državljanov za tistih par dinarjev, tolarjev ali evrov od jutra do večera, ob tem pa kopica navideznih zadovoljstev. Nekoč v obliki čokolina, margarine in švercanja kavbojk iz Trsta, danes pa v obliki hamburgerjev, pametnih telefonov in neskončnih pogovorov preko interneta.

Slej ko prej bomo morali prestopiti ta občutek nategnjenosti in ga preprosto pozabiti. Karma gor ali dol, če iz tega življenja ne bomo naredili nič, bomo pač še naprej živeli v bedi. To je vse.

Imam jaz torej kaj več ali kaj manj zaradi tega, ker sta sosedi srečno zaljubljeni ... druga v drugo?

Na prvo žogo mislim, da ne. Imam kaj več ali manj zaradi tega, ker po novem lahko to svojo ljubezen tudi formalno potrdita pred matičarjem?. Ponovno na prvo žogo mislim, da nimam zaradi tega niti kaj več niti kaj manj.

Vseeno pa to ni čisto res. Imam več. Veliko več.

Ob meni po novem živita dve osebi, ki sta zdaj bolj veseli, predvsem pa bolj mirni.

Mar to res ni dovolj?

Srečno!

Za kolumno se je razpisal Edvard Kadič, predavatelj, coach in svetovalec na področju razvoja osebne karizme

Pogledi in razmišljanja, ki so objavljena v rubriki Kolumne, se ne skladajo nujno tudi s stališči uredništva Playboya.

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri