Branko Gradišnik: spas!

  • 24.05.2007

Moja nova šefinja mi je predlagala, naj se za prvo kolumno lotim fenomena alfa samcev na slovenski politični sceni. Kaj bi bil storil na mojem mestu alfa samec? Najbrž je ne bi bil sicer takoj čofnil po zobeh – te vrste alfa samci so po zaporih – skoraj gotovo pa bi jo bil skušal, preden bi se lotil pisanja, spraviti v posteljo.

(Foto: Robert Semenić)

Ker to je menda tisto, kar zares zanima alfa samce. Po tem jih spoznate – po veliki spolni potenci, ki narekuje njihova dejanja. Vse drugo – njihovi politični uspehi, njihove vojaške zmage, njihovi svetovni rekordi in oskarji in viktorji – je samo pavje perje, ki ga potrebujejo, da dobijo žensko v posteljo. Tako vsaj trdijo znani behavioristi, ki so jih proučevali, od Desmonda Morrisa naprej. Ker pa Desmond Morris in njegovi niso alfa samci, je seveda mogoče, da iz njih govori zavist.

O sebi nisem še nikoli premišljal v grški abecedi. Vem le, da sem bil v mladih letih 'lambda' oziroma 'limelj' – zdaj se strokovno reče temu 'šonja'. V zadnjih 15 letih sem se pod vplivom druge žene sicer popravil in zdaj lahko v dveh minutah zašarmiram garderoberko, za nekoliko finejšo damo pa potrebujem eno uro (damsko, pozlačeno, z rubinčki). Imel sem tudi svojo listo in enega svetnika v ljubljanskem mestnem svetu. Mogoče sem pa vendarle postal minialfa?

Da bi se prepričal, sem torej na internetu izpolnil psihotest z naslovom Ali ste alfa samec?. Vzeli so mi 30 dolarjev, ocene pa nisem prejel. Očitno so presodili, da še vedno sodim na rep grške abecede in ne bom pritekel nadnje v New York s šibrovko s skrajšano cevjo.

Desmond Morris rad primerja ljudi z opicami. Pri alfa šimpanzu po njegovem odločajo telesna moč in agresivnost, pri alfa bonobih pa tudi zmožnost sklepanja zavezništev in političnega spletkarjenja. Človeške opice smo šle še korak naprej in smo tem vrlinam kot najimenitnejšo vabo pridale še karizmo. Ta je v SSKJ označena kot »nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih«. V nekaterih tujejezičnih besednjakih so uredniki bolj stvarni in vidijo v karizmi »samoprepričanost v svoj prav, svojo poklicanost ali svojo premoč«, ki da navdaja karizmatika s tolikšnim videzom nezmotljivosti, da lahko potegne za seboj množice. Zaradi te karizme imajo torej alfa možje vse potrebne atribute, da zavladajo svojemu tropu in si izbirajo najboljše samice. Za zgled so vodje sekt (David Coresh, James Jones, Rajneesh - Osho) in vodje nacij (Napoleon, Hitler, Milošević). V zadnjem času so opaznejši Ahmed in Nedžad, ki vodita Irance, in George W. Bush, ki vodi v neumnosti. Vodje sekt so manj na očeh javnosti, pa tudi nimajo vseh tistih topov in tankov, zato se bolj kot vojskovanju vdajajo nebrzdanemu seksu s privrženkami, vodje nacij pa zanimanje usmerjajo bolj na vojaško osvajanje, čeprav se mnogi ne branijo niti onega drugega (J. F. Kennedy, F. Mitterand, B. Clinton).

Kar velja za alfa samce nasploh, mora seveda veljati tudi za slovenske politične alfa samce (spase).

Pojdimo po naključnem vrstnem redu, da ne bo očitkov.

Drnovšek: ta ima svojo državo in si je resda pridobil karizmo, a kje so samice? Ravno ko je pokazal talent kot vodja sekte, jih je pometal iz kabineta in nadomestil z Lavrinci in Vajgli. Rodetom je nekaj podobnega: ima svoj trop in karizmo, slednjo podeljeno celo neposredno od višjega bitja – ampak kaj, ko Marija ne šteje! Rupel: no, Rupel ima karizmo in samico, je ta samica take vrste, da ju je treba šteti za alfa par (po Morrisu značilen bolj za kanine kot za hominide). Spas bi bil rad, sodeč po fotkah, tudi Erjavec. A njegova artilerija nima nabojev. Jelinčič bi bil lahko pristen spas – ima karizmo in stranko in pištolo in vsaj eno mlado samico – a status mu kvari filatelistični hobi. V misli sega po nekaterih značilnostih tudi Rupar – ker pa je v Janševem tropu, je očitno samo malo bolj skočen beta.

Njegovo nasprotje je Pahor – ta bi lahko bil alfa, če ne bi s svojim vedenjem kazal, da mu ni mar za mlade samice, ampak za glasove njihovih mater.

Kaj pa Janša? No, ta ima svojo stranko in karizmo in mlado samico in plezalne kline in ne zbira znamk – torej je perfekten spas. A najbrž ne za dolgo! Njegovo razmerje z Urško Bačovnik namreč nakazuje, da gre pri njem za radikalno osebnostno spremembo, značilno za krizo srednjih let. Odpira se k ljudem. Korak je seveda pozitiven in ga pozdravljam. To odpiranje pa žal ni kompatibilno s prepričanjem, da so vselej drugi krivi. In ko začneš dvomiti o sebi – adijo karizma!

Povsem samosvoj položaj zaseda Kučan – ni alfa samec, saj se je odrekel svojemu tropu, ampak celo Janša ga ima za alfo in omego političnega zakulisja.

Nazadnje je tu še Janković. Kazalo je, da ni alfa samec, ker ga je Janša zlahka vrgel iz uprave Mercatorja, ampak potem se je odločil, da osnuje svoj trop – in evo ga, očitno ima karizmo in modre učke in namesto plezalnih klinov kar celo grajsko dvigalo. O njegovih samicah mi ni nič znanega, ampak klasični scenarij bi zdaj terjal, da se z Janšo spopade za Urško.

Bodimo torej pozorni.

Branko Gradišnik

Foto: Robert Semenić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri