Spolno prenosljive okužbe, ko zasrbi tam spodaj

  • 27.10.2017

Za epidemijo nahoda ali gripe vemo vsi. Če sobivajoče oziroma sobivajočega ravno ne ujamemo med pihanjem smrkljev v robček ali huronskim kašljanjem, svoje infekcijsko stanje neredko prej ali slej objavi na Facebooku. Pri spolno prenosljivih okužbah je zadeva precej drugačna. Stigma in sramota poskrbita, da ljudje o goblinih, ki so se jim udomačili pod spodnjicami, ne razpravljajo javno. Kar je popolnoma razumljivo – kakšen Mordor vam gomazi okoli jajc, je popolnoma vaša stvar, problem na nacionalni ravni pa se pojavi, ko potem svojega bolehnega tiča neodgovorno in brez zaščite porivate v odprtine drugih ljudi. Oziroma takrat, ko so okužene odprtine na voljo vam.

(Foto: FOTO Shutterstock)

Bilo je pred kakšnimi 15 ali več leti, ko mi je radoživ natakar med klepetom ob pivu z nasmehom oznanil, da je v svojem takrat še relativno kratkem kariernem obdobju podrl več kot 150 bejb vseh starosti. A to ni bilo najbolj fascinantno, bolj je šokiralo, da je v isti sapi brez težav z nasmeškom priznal, da je imel verjetno že vse nesmrtonosne spolne bolezni na svetu. Njegov tič je bil očitno almanah vsega, kar se lahko zaredi na človeškem spolovilu, pa ga je kljub temu radostno ponujal naokoli. In ker je imel srečo, da do tistega trenutka nobena od teh okužb ni bila tako dramatična, da bi vplivala na njegovo življenje, je nekdanji strah pri njem nadomestil občutek, da je močnejši od usode. Kondom je sicer uporabljal, a le, če ga je imel pri sebi. Kar pa ni bilo vedno. Pri takšni seksualni frekvenci jih hitro zmanjka, frajer pa se naslednji voljni deklini menda ne bo odrekel samo zato, ker nima silikonskega pokrivala za svoje orodje.

Enostavna matematika nam da hitro vedeti, da lahko en takšen kužen otepač, ki nediskriminatorno orje po vseh voljnih telesnih odprtinah, v precej kratkem času okuži kup radodarnih partneric, ki potem svoje nove mednožne podnajemnike hipno ponesejo na nov nezaščiten tič, vse dokler nimamo na grbi za eno slovensko občino srbečih jajc in pekočih pičkic, vedno pogosteje pa tudi precej bolj resne okužbe, ki iz leta v leto polnijo zelo skrb zbujajočo statistiko. K sreči se takšna verižna reakcija tu in tam prekine, ko se ima nekdo vendarle dovolj rad, da pred odnosom čez svojega gobana navleče ola gumo, ali pa, ko kakšna voljna seksulja svojo češpljico zaskrbljeno odnese servisirat na infekcijsko kliniko. Tam so nam z zadnjimi podatki dali vedeti, da beležijo izjemen porast teh okužb, in da je ozavščenost o tem, kako širjenje teh okužb preprečiti, čedalje manjša.

Kaj vse se lahko naseli tam spodaj

Ko govorimo o spolno prenosljivih okužbah (SPO), se običajno zdrznemo, ker pač takoj pomislimo na HIV. Je že tako, da sta v preteklih desetletjih HIV in AIDS povzročila najbolj glasno ozaveščanje, tudi zato, ker je bolezen smrtonosna, hitro prenosljiva in se je tisti čas ekspresno širila po vsem svetu. Danes AIDS pozna vsakdo, tudi tisti, ki ne bi znal niti po dolgem premisleku imenovati vsaj še ene SPO. In če nič drugega, je AIDS tako grozovit in tako dobro promoviran (o njem so posneli tudi hollywoodske uspešnice), da nas je zelo učinkovito prestrašil in smo vestneje uporabljali kondome – vsaj v devetdesetih. Pri tako intenzivnem fokusu na AIDS pa so ljudje kar nekoliko pozabili, da to ni edina spolno prenosljiva bolezen. Ko je seksualno dejavna publika sčasoma ugotovila, da je AIDS v bistvu dokaj omejen na specifične rizične skupine – na narkomane, ki uporabljajo igle, na zapornike in na moške, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi –, so se številni ljubitelji promiskuitetnega seksa hitro pomirili, češ da se kaj takšnega njim tako ali tako ne more zgoditi, zgolj zato, ker niso del teh skupin. In postopoma je strah uplahnel, z njim pa tudi vestna uporaba kondomov. Tako smo zdaj spet priča šokantnemu porastu spolno prenosljivih okužb, to poletje pa smo lahko brali tudi o gonoreji, ki je odporna proti antibiotikom. Kljub temu se zdi, da je AIDS edino, česar se resnično bojimo.

Trenutno imamo v Sloveniji 600 ljudi, ki imajo potrjen status HIV pozitiven, ocenjujejo pa, da je lahko še okoli 200 tistih, ki niti ne vedo, da so okuženi. Letos so do konca julija registrirali že 25 novo okuženih, lani v vsem letu nekaj več kot 60. A kot omenjeno, HIV ni edino, kar nas mora skrbeti. Kot poročajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je bilo samo v letu 2016 na novo prijavljenih 1113 vseh spolno prenosljivih okužb, kar pa je po besedah dr. Evite Leskovšek lahko le vrh ledene gore. Pri nas so sicer najpogostejša spolno prenosljiva bolezen genitalne bradavice, klamidija pa je v Sloveniji najpogostejša bakterijska okužba. To sicer nista smrtonosni bolezni, sta pa, kot se za čisto vse SPO spodobi, zelo kužni, sila neprijetni in brez zdravljenja lahko vodita do dodatnih zapletov. Gonoreja, na primer, ki je pri nas prav tako zelo razširjena in vse prevečkrat ostane nezdravljena, ker okuženi pogosto čakajo, ali bo izzvenela sama od sebe, vmes pa jo radostno darujejo drugim, ima kopico stranskih učinkov. Kot pravi dr. Evita Leskovšek, je verjetno najnevarnejša zlasti oralna gonoreja, ki lahko ves čas okužbe ostane neodkrita, ima pa moč sprožiti vdor povzročitelja v kri in celo do možganov, kar potem privede do vnetja možganskih ovojnic. Vse SPO, ki jih ne zdravimo, pa lahko posledično vodijo do neplodnosti, celo raka na materničnem ustju, pri virusnih hepatitisih pa se lahko sčasoma razvije tudi rak na jetrih.

Najboljša preventiva je zvestoba, sicer pa kondom

Če se v tem trenutku že naročate pri osebnem zdravniku, ker ste se zjutraj sumljivo dolgo čohali po jajcih in si zdaj to panično prevajate v namišljeno diagnozo najhujših oblik, nikar ne prehitevajte. Najprej pomislite, ali ste bili v zadnjem času spolno aktivni z osebami vprašljivih seksualnih navad, ker če zadnjih 15 let seksate samo z ženo, pa še to samo ob velikih obletnicah, je verjetnost, da ste si nenadoma nakopali SPO, precej neznatna. A ker smo vendarle sredi poletja, ko zaradi bolj sproščenih načel in večje pretočnosti ljudi skozi naša dopustniška življenja običajno poskoči tudi število spolno prenosljivih okužb, je prav, da ste pozorni na svojega korenjaka, če ste ga sredi Brača namakali ne samo v morje. Dr. Evita Leskovšek namigne, na kaj moramo biti najbolj pozorni: rdečica, srbenje, izcedek. »Nekatere okužbe potekajo nesimptomatsko, na primer okužba s klamidijo,« pojasni dr. Leskovšek in sklene: »Pozorni moramo biti na vse spremembe zunanjih spolnih organov in pri oralnem seksu tudi na spremembe v ustih.« Še toliko bolj pozorni pa moramo seveda biti, če smo se zabavali brez kondoma in po možnosti še z več ljudmi. Ker pa je pot pri SPO obojestranska, previdnost že pri izbiri naključnega spolnega partnerja ni odveč. Vedno lahko vsaj na hitro pogledamo, kam ga vtikamo. Bolj pogumni lahko tudi povohate, ampak zna biti, da vam bo potem dostop tudi do najbolj zdrave češpljice zelo hitro, hm, odtujen.

Da bo seks čim bolj varen in da boste po tem seksu tudi mirno spali – ker panika, kot povedo zdravniki, nastopi po tem, ko hormoni popustijo in trezno razmišljanje spet prevzame nadzor, zato so na klinikah, kjer testirajo za SPO, ljudje pogosto tako živčni, da jih včasih niti ne morejo pomiriti –, je smotrno za varnost poskrbeti, preden se vse skupaj sploh zgodi. Seveda vas statistike in opisi teh neprijetnih okužb ne smejo pognati v dosmrtno abstinenco, je pa vsekakor najboljša preventiva stalen, neokužen partner. Ali kot pravi dr. Evita Leskovšek: »Najboljša preventiva je zvestoba.« To dopovedati mladini, ki živi v času Tinderja, hitrih menjav partnerjev in popolne osredotočenosti samo nase, je seveda težko, zelo težko, če ne že nemogoče. Na NIJZ si zato intenzivno prizadevajo ozaveščati, kjer je prvo in najbolj enostavno pravilo, da je najbolj zanesljiva zaščita kondom in še enkrat kondom, saj gre za dejansko preprečitev stika spolnega organa 1 s spolnim organom 2. A kondom ni garancija za izogib vsakršnim okužbam, ker so določene SPO razpasene tudi po osramju. Kondom, zdrava pamet in mogoče tudi to, da ne skočite na vsako ponudbo, ki vam vrne pomežik, je kombinacija, ki vas bo še najbolj učinkovito držala na seznamu neokuženih. Za ženske pa dr. Evita Leskovšek predlaga še femidom (kondom za ženske), ki smo vam ga predstavili v prejšnji številki v vodniku po svetu kondomov.

Testirajte se prej, ne kasneje

Če pa v tem trenutku že živčno analizirate svojo pestro, vprašljivo in precej divjo seksualno zgodovino, vam vsekakor predlagamo testiranje. Problem hitrega širjenja spolno prenosljivih okužb je predvsem v tem, da smo se ljudje vajeni odzivati le na simptome. Kar je smiselno v primeru gripe in prehladov, precej bolj nevarno pa je to v sferi SPO, ko včasih simptomov ne zaznamo, jih spregledamo ali pa jih opazimo prepozno. Zato je testiranje ne le priporočljivo, ampak skorajda nujno takrat, ko ste se udejstvovali v tveganem spolnem vedenju. Vsakič. Na NIJZ se sicer zavedajo, da je testiranje za mnoge neprijetno, sploh v našem zdravstvenem procesu, kjer moramo svojega tiča najprej kazati osebni zdravnici, da ta lahko napiše napotnico, potem pa se postaviti v vrsto na kliniki, kjer se vse skupaj ponovi. Ravno zato si se prizadevajo, da bi bila nekoč testiranja za spolno prenosljive okužbe mogoča tudi brez napotnice. Do takrat pa seveda – po pameti. In s kondomom, seveda.

TEKST Darjo Hrib
FOTO Shutterstock
FOTOMONTAŽA Gojko Zrimšek

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri