Kaj v življenju najbolj žene (veliko) večino moških?

  • 01.12.2017

Najkrajši, najkonkretnejši in po mojem najboljši odgovor sem, kot pišem v prelogu svoje knjige Goli v ljubezni, odkril v romanu Vsako človeško srce: intimni dnevnik Logana Mountstuarta (Any Human Heart: The Intimate Journals of Logan Mountstuarta) iz leta 2002. Napisal ga je škotski pisateljski odličnjak William Boyd, ki je napisal tudi scenarij za televizijsko miniserijo Vsako človeško srce, prvič predvajano leta 2010. Roman in miniserija (oba vroče priporočam) sta me navdušila, ker edinstveno in prepričljivo pripovedujeta življenjsko zgodbo moškega, Britanca Logana, ki se mu je zaradi nadpovprečne želje po seksu zgodilo veliko lepega, pa tudi kar nekaj grdega. Trenutek, ki bi ga rad delil z vami, je eno izmed Loganovih srečanj z njegovim psihiatrom, med katerim ga Logan vpraša, kateri šoli psihiatrije pripada. Ta se nasmeje, preden odgovori, da je pripadnik staromodne enostavne šole s'n'm.

(Foto: Playboy)

5 fotografij v galeriji

S’n’m

In kaj naj bi bilo s'n'm? Ne, ne, ni to, na kar ste morda pomislili, ampak sex and money. Seks in denar. Pristavil je, da veliko večino moških v življenju žene ali seks ali denar ali oboje. Denar me ni nikoli gnal. Seks pa, ojoj, ta pa mi že zelo zgodaj ni dal in mi še vedno ne da miru. Zaradi seksa se vse bolj navdušujem za reinkarnacijo, o kateri je Henry Miller izrekel daleč najboljši misel, ki je bila v bistvu o… seksu: »Seks je eden izmed devetih razlogov za reinkarnacijo. Preostalih osem je nepomembnih.« Priznam. Seks je bil glavni razlog, da sem odkril ikonično revijo Playboy, ki se je rodila precej prej, leta 1953, preden sem se rodil sam. Ne bom se pretvarjal, da me je v njej sprva zanimalo karkoli drugega kot ženska golota oziroma gole ženske, neznane in znane lepotice, ali da sem se takrat zavedal tega, kako pomembna je bila za liberalizacijo ZDA in sveta, za emancipacijo žensk, posebno za njihovo seksualno emancipacijo, in za zmago seksualne revolucije. Kdor je mislil ali še misli, da je Playboy samo revija z nagicami ali samo seks revija, ga zelo verjetno nikoli ni prelistal ali pa je 'bral' samo strani z golimi lepoticami.

Današnji mladi moški, ki ste samo nekaj klikov oddaljeni od ton ženske golote, si ne morete niti približno predstavljati, kako so nam fantom zadrhtele roke, ko smo listali 'svojega' prvega Playboya. Počutil sem se kot otrok v trgovini z bomboni …

Najsrečnejši mačkon

Šele čez veliko let sem prebral skoraj enake besede pokojnega očeta Playboya Hugha Hefnerja: »I am a kid in a candy store!« Sem otrok v trgovini z bomboni! Jaz sem njegove bombone samo gledal na listih, on jih je užival v živo.

To, kar je gnalo njega, je zelo rad opisoval s sanjami. Njegove najbolj znane besede so verjetno »Življenje je prekratko, da bi živel sanje koga drugega.« Kaj je sanjal on? »Sanjal sem neuresničljive sanje, pa so se uresničile nad vsem, kar sem si lahko zamišljal. Sem najsrečnejši mačkon na svetu,« je trdil Hefner. Je s temi sanjami imel v mislih seks, denar ali oboje? Ali kaj več od tega? Seksa in denarja je imel šest desetletij na pretek. Hefner naj bi spal s stotinami zajčic in leto za letom s približno enajstimi od dvanajstih lepotic meseca, od katerih je ena postala lepotica leta. V določenem obdobju je hodil s sedmimi… sočasno. Dve od njegovih treh žena sta bili iz Playboya, prva je bila iz časa pred njim. Brez nje morda ali celo zelo verjetno Playboya nikoli ne bi bilo. In Hefner ne bi postal »najsrečnejši mačkon na svetu«, ki je delil posteljo s stotnijami najboljših mačk oziroma zajčic.

Usodna nezvestoba

V Playboy ga je morda najprej gnala prevara prve žene Mildred Williams, Milly, kot ji je ljubkovalno rekel. Srečala sta se na kolidžu sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja. In se seksualno zaobljubila drug drugemu. Ko je Hefner med drugo svetovno vojno služboval v ameriški vojski, ga je Milly prevarala. Spala je z drugim moškim. Ko je razlagal, kako zelo ga je to prizadelo, je veliko povedal o tem, kako je bilo v tedanjih razmerjih: »Mislim, da sta najino razmerje verjetno držali skupaj dve leti predigre. To za tiste čase ni bilo nič nenavadnega. Večina mojih najbližjih prijateljev ni seksalo pred poroko. Milly in jaz sva malo pred poroko.«

Že po njunem prvem seksu mu je razkrila, da ni bila več devica. »Dobesedno sem se šparal za svojo bodočo ženo, a mi je po seksu povedala, da je imela afero. To je bil najbolj uničujoč trenutek v mojem življenju. Moja žena je bila seksualno bolj izkušena kot jaz.« Po priznanju afere je imel Hefner »vedno občutek, da je bil z njima v postelji ta drugi tip«. Kot večina drugih moških, pa naj to priznajo ali ne, ni nikoli prebolel afere ženske, ki jo je ljubil. Vseeno sta se poročila. V zakonu sta se rodila dva otroka. Playboy se je rodil v četrtem letu zakona. Ko je bil Playboy star šest let, se je Hefner leta 1959 ločil. Drugič se je poročil šele čez tri desetletja, leta 1989. Z dekletom meseca in leta Kimberley Konrad, s katero sta bila poročena 21 let. Do leta 2010. Tudi v drugem zakonu sta se rodila dva otroka. Playboyevo dekle meseca in leta je bila tudi njegova tretja žena, njegova vdova Chrystal Harris, s katero se je poročil leta 2012, ko je bil star 88 let, ko je libido že veliko let hranil z viagro. Na poročni dan je imela komaj 26 let.

Picasso, Nietzsche, džez in … seks

Samo on je zares vedel, ali ga je v življenju gnalo uresničenje neuresničljivih sanj o seksu in denarju, koliko je na sanje o seksu vplivala prevara prve žene Milly in koliko družbene okoliščine, omejenost, konservativnost in puritanstvo tedanje družbe. Prvo številko Playboya je ustvarjal kot mlad 27-letni politično liberalen novinar in psiholog (kar je bil po izobrazbi), mlad (vsaj po stažu) mož in mlad oče.

Hefner je v prvi številki napisal: »Če si moški, star od 18 do 80 let, je Playboy zate. Mi uživamo pri mešanici koktajlov in predjedi, ob razpoloženjski glasbi na gramofonu in povabilu znanke na tih pogovor o Picassu, Nietzscheju, džezu in … seksu.«

Hefnerjevo ikonično stvaritev ljudje zelo različno vidijo in razlagajo. Nazadnjaki in desničarji trdijo, da je pokvaril družbo in posebno ženske. Del feministk trdi, da je kriv za glamurizirano seksualno izkoriščanje žensk. Sam menim, da je pomembno liberaliziral, izboljšal in polepšal svet. Leta 1953, ko se je Playboy prvič pojavil, je bilo, ko je šlo za spolnost, v Ameriki nezakonito vse razen spolnih odnosov zakoncev. Hefner in Playboy sta se takoj odločno postavila tudi proti rasizmu. Hefnerjeva definicija obscenosti, ki so mu jo nekateri kritiki očitali, je ena izmed najboljših: »Rasizem, vojna nestrpnost so obscenosti, seks pa ni. Kako žalosten in hladen bi bil svet, če mi ne bi bili seksualna bitja … To je v srcu tega, kar smo.« Natančno tako. Človek je najbolj seksualno bitje med vsemi bitji. Ne samo moški, kot je v zahodni civilizaciji veljalo veliko stoletij, ampak tudi ženska. Kot pri umetnosti je tudi pri seksu glavna svoboda izražanja. Če kje, potem mora imeti človek moškega in ženskega spola ultimativno svobodo izražanja pri seksu: seksati, kolikor veliko (ali malo) želi, vsakič v drugem položaju ali vsakič v misijonarskem, vedno od zadaj ali nikoli od spredaj, viseč z lustra ali stoječ pred ogledalom …

Od gospodinj do zajčic

Vsekakor ima Hefner veliko zaslug za splošno emancipacijo žensk. V času, ko se je pojavil prvi Playboy, so bile maloštevilne ženske, posebno v puritanski konservativni Ameriki, kaj drugega kot gospodinje, ki so morale možem ustreči v vsem. Od kuhinje do spalnice. Ne da bi v spalnici mislile nase. Največ je prispeval pri seksualni emancipaciji žensk in ima veliko zaslug za zmago seksualne revolucije. Igral je zelo pomembno vlogo pri tem, da spolnost že dolgo ni nekaj, kar moški dela ženski, da bi zadovoljil sebe, ampak nekaj, pri čemer imata oba, moški in ženska, povsem enake pravice in tudi dolžnosti. Ter pri odpravljanju dogem, zlasti tiste, da so moški bolj seksualna bitja od žensk, skratka, da si moški bolj želijo in da bolj uživajo v spolnosti kot ženske, kar je seveda eden največjih nesmislov v zgodovini zahodne civilizacije (na Daljnem vzhodu so seks, vključno z ženskim orgazmom, pred več kot dvema tisočletjema študirali enako pozorno kot matematiko in filozofijo).

Zaradi Playboya se je po svetu dramatično zmanjšalo število nimfomank, če sodimo po genialni sarkastični misli ameriške pisateljice in novinarke Mignon McLaughlin iz petdesetih let: »Nimfomanka je ženska, ki je enako obsedena s seksom kot povprečni moški!«

Normalizacija ženske seksualnosti

Nekateri Hefnerjevi kritiki, posebno del feministk, trdijo, da je ‒ čeprav se je sam leta 1986 v intervjuju za Newsweek razglasil za feminista ‒ ženske videl samo kot seksualne objekte in da je zanje ustvaril samo še eno omejeno vlogo, med katerimi lahko izbirajo: vlogo seksualnih trofej za zbiratelje. Playboyev proženski aktivizem naj bi služil samo interesom Playboya, ne pa emancipaciji žensk. Promoviral naj bi več seksa za ženske, da bi ga moški še več uživali. Zaradi vsega tega naj bi Hefner sovražnik ženskega gibanja. Pa to vse preprosto ni res. Playboy je bil pod njegovim poveljstvom zaveznik liberalnega, naprednega dela ženskega gibanja. Zelo zgodaj se je, na primer, postavil za pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Prav tako za kontracepcijo. In spolno vzgojo.

Hefner se je strinjal z večino tistega, kar je napisala Betty Friedan (1921‒2006), pisateljica, aktivistka, feministka in vodilna osebnost ženskega gibanja v ZDA v knjigi The Feminine Mystique. Oba sta trdila, da delovanje družbe v petdesetih letih in prek ni bilo smiselno v nobenem oziru in da je bilo tako rekoč nepriznavanje ženske seksualnosti nekaj nenormalnega. Verjetno največja Hefnerjeva zasluga je bila ravno normalizacija ženske seksualnosti. Pravica žensk, da v seksu uživajo povsem enako kot moški. V Playboyu so objavljale članke nekatere izmed vodilnih feministk, od Margaret Atwood do Germaine Greer. Zaradi vsega tega je bil Hefner pomemben zaveznik ženskega 'osvobodilnega' gibanja. 'Kolateralna korist' zanj pa tudi njegove prijatelje, ki so ga radi obiskovali v njegovem dvorcu, je bilo uživanje obilice seksa.

Intervjuji

Playboyeva orjaška zasluga ni samo to, da je seks postal mainstream, nekaj, o čemer že več desetletij in danes v medijih govorimo in pišemo enako svobodno kot o vsem drugem pravzaprav. Kot na primer o modi ali prehrani. Znan je postal tudi po 'neskončnih' intervjujih (v slovenskem je tudi intervju z menoj, decembra 2003) z nešteto znanimi ljudmi, od zvezdnikov do intelektualcev, ki so zelo pogosto povedali veliko več kot bi v intervjujih z drugimi publikacijami. Nekateri so postali legendarni, med njimi intervjuji z Martinom Luthrom Kingom mlajšim, Johnom Lennonom in Yoko Ono (leto pred njegovo nasilno smrtjo), očetom Appla Stevom Jobsom, Malcolmom X-om … Eden izmed najbolj nepozabnih intervjujev je bil z vernim demokratskim predsedniškim kandidatom Jimmyjem Carterjem leta 1976, predvsem zaradi priznanja bodočega predsednika, da je velikokrat prešuštvoval: »Veliko žensk gledal s poželenjem. V svojem srcu sem velikokrat prešuštvoval.« Seveda. Svetnikov ni, s(m)o samo grešniki (manjši in večji).

Literarna revija?

Hefner je bil upravičeno ponosen tudi na svojo literarno tradicijo in vsebino. V njem so zgodbe ali celo romane v nadaljevanjih objavljali tako veliki literati, kot so John Steinbeck, Jack Kerouac, Arthur C Clarke, Haruki Murakami in že omenjena Margaret Atwood. Ena izmed najboljših šal, ki jih je povedal Hefner, je z zabave ob 25-letnici Playboya. Obdan z zajčicami je dejal: »Moje dame, to je bilo čudovitih 25 let, za katera se moram zahvaliti vam. Brez vas ne bi imel nič drugega kot literarno revijo!«

Bi verjeli kakšnemu moškemu, da kupuje Playboy zaradi intervjujev ali literature ali da je najprej prebral intervju in literarni prispevek in šele potem pogledal lepe gole ženske? Jaz ne bi. Nekdanja literarna urednica Playboya Amy Grace Loyd je morda najbolje opisala uredniško politiko ikonične revije, ko je leta 2009 dejala: »Imaš reči, ki pritegnejo moško oko, in potem imaš reči, ki obogatijo njegovo intelektualno in duhovno življenje.« Tudi moških, ki ne berejo literature. Ni bilo malo literatov, ki so se branili pisanja za Playboy zaradi domnevne načelnosti ali zato, ker bi jih za to kritizirale matere, žene in hčerke. Številni pa so radi pisali za Playboy, tudi zato, ker jih ta ni cenzuriral. Tudi če so pisali o kontroverznih temah. Pa tudi zato, ker so bili honorarji zanje zelo visoki. Tudi sam sem napisal kar nekaj zgodb za slovenski Playboy, na kar sem ponosen.

Seks je tolažba, kadar ne moreš imeti ljubezni?

Britanski pisatelj Roald Dahl, ki je najbolj znan po pisanju za otroke, je v Playboyu objavil več zgodb, med njimi dve o stricu Oswaldu, največjem ženskarju na svetu. Feministka Margaret Atwood je napisala več zgodb za Playboy, med njimi zgodbo The Bog Man, ki je o študentu arheologije, ki gre na popotovanje s svojo poročeno profesorico – ljubimko.

Za Playboy je pisal tudi oče Jamesa Bonda, britanski avtor Ian Fleming. Roman V službi njegovega visočanstva je Playboy leta 1963 objavil v nadaljevanjih. V bondijadi s tem naslovom 007 v enem od kadrov bere izvod Playboya. Velemojster znanstvene fantastike Arthur C. Clarke je dolgo pisal za Playboy, od zgodb, ki jih je objavil, pa je verjetno najbolj znana (objavljena leta 1964) zgodba Pokliči F za Frankenstaina o telefonskem omrežju, ki zavlada svetu.

Znameniti avtor Lolite Vladimir Nabokov je v Playboyu objavil vrsto zgodb pa tudi dva romana v nadaljevanjih. Playboy se je posrečilo tudi nekaj, kar se ni nikomur drugemu. Leta 2009 je kupil pravice za njegov nekončani roman The Original Of Laura (Laurin izvirnik) in objavil izvleček s pet tisoč besedami. Za Playboy je pisalo tudi kar nekaj Nobelovih nagrajencev, med njimi kolumbijski literarni velikan in avtor misli: »Seks je tolažba, kadar ne moreš imeti ljubezni!« Gabriel Garcia Marques. V Playboyu je leta 1968 objavil zgodbo Najbolj čeden utopljenec na svetu. Normanu Mailerju je Playboy plačal šestštevilčni honorar za zgodbo o legendarnemu boksarskem dvoboju Gerogea Foremana in Mohameda Alija, po kateri je nastala knjiga The Fight (Bitka). Sama ena od pisateljic, ki so objavljale v Playboyu, je tudi gola pozirala zanj. To je bila prsata lepotica Alice Denham (1927‒2016). Leta 1955 je Playboy objavil njeno zgodbo o mladi ženski, ki spi s hazarderjem za tisoč dolarjev, leto kasneje je gola pozirala zanj, da bi se promovirala kot pisateljica.

Kot Sveto pismo brez molitev

Ameriški Playboy je, menda s privoljenjem svojega očeta Hefnerja, pred dvema letoma pod vodstvom njegovega sina panično, vsaj v tiskani podobi, s svojih strani odstranil goloto. Ob napovedi te odločitve sem mislil, da gre za prvoaprilsko šalo. Playboy brez golih žensk? Kot bi Vatikan napovedal, da v novem ponatisu Svetega pisma ne bo več molitev. 'Gledalci' Playboya so bolj šokirani kot bralci, posebno nekdanji, ki vedo, da Playboy nikoli ni bila samo revija z nagicami ali seks revija. Za tako revolucionarno spremembo, kot je bila ukinitev golih lepotic, stebra uredniške politike, je bil kriv internet, zaradi katerega so revije z žensko goloto v finančnih težavah: internet 'gledalcem' ponuja na tone golih lepotic, tudi 'ginekološko' posnetih, in večinoma slabo pornografijo.

»Jaz sem se rodil v bolj romantičnih časih … in žal mi je za mlade ljudi zaradi izgubljene magičnosti, ker gre v razmerjih za veliko več kot to, da ima dekle gležnje za vratom,« je leta 2011 komentiral Hefner. Dobro leto po ukinitvi golih žensk, po priznanju napake, so se te vrnile v svoj prvi dom. Playboy bo preživel po zaslugi Hefnerjeve dediščine.

»Revija je spremenila svet in družbene vrednote, ga liberalizirala, dosegla mlade ljudi najprej v Ameriki in potem po svetu. Zaradi nemajhne vloge Playboya danes živimo v drugačnem svetu in na to sem zelo ponosen,« je pred nekaj leti dejal Hefner. Se strinjam.

Strinjam se tudi z besedami enega izmed njegovih prijateljev, ki je ob Hefnerjevi smrti napisal, da je bil »VELIKAN založništva, novinarstva, svobode govora in državljanskih pravic ter resnični original«. Bil je tudi medijski pionir in ikona popularne kulture. Bil je unikat.

Počivaj v miru ob Marylin Monroe, Hef. In hvala ti za … vse.

TEKST Brane Kastelic
FOTO Playboy ...

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri