Jeep Wrangler - Edini pravi terenec?

  • 14.12.2018

Poplava mehkih terencev, SUV-ov, križancev – recite jim, kakor hočete – na prvi pogled daje vtis, da je na cestah kup avtomobilov, ki so namenjeni tudi ali pa predvsem uporabi na terenu. Toda to niti približno ne drži.

(Foto: Jeep)

10 fotografij v galeriji

Ne, jeep wrangler ni edini pravi terenec, ki ga je mogoče v tem trenutku kupiti (takole na hitro nam prideta na pamet vsaj še Mercedesov G in Toyotin land cruiser), je pa verjetno najbolj klenega videza in tudi edini pravi naslednik začetnika, prvega pravega jeepa. Da, tudi po videzu. In zato si v tej že tako maloštevilni družbi zasluži posebno mesto. Malo je namreč avtomobilov s tako bogato zgodovino, še manj jih je tako zelo dobrih na svojem področju.

Jeep wrangler se je nekako zgodil daljnega leta 1941, ko je ameriška vojska iskala avto za svoje potrebe – vojaki so želeli imeti zanesljiv avto s štirikolesnim pogonom in prostorom za štiri osebe. Pa se je rodil willys, wranglerjev predhodnik. Terenec, ki so ga izdelali v stotisočih primerkov, ki se je bojeval na domala vseh bojiščih druge svetovne vojne in ki je bil eden od razlogov – da, mobilnost je pomembna tudi v boju –, da se je druga svetovna vojna končala hitro in tako, kot se je. Ne le, da ga je lahko vozil skoraj vsakdo, bil je tudi dovolj odporen, da je to pretrpel brez težav, in dovolj preprost, da ga je skoraj vsakdo lahko tudi popravil, če je vendarle šlo kaj narobe. Po koncu druge svetovne vojne so bivši vojaki vojaki in vsi tisti, ki so bili v stiku z willysom, iskali podobne rešitve, se vozili z vojaškimi avtomobili in jih že takrat predelovali. Tudi zato se je rodil družinsko uporaben willys wagon, s katerim se je nato začela zgodba o uspehu. Le da verjetno nihče ni pomislil, da se bo njegov duhovni naslednik wrangler čez desetletja prodajal tako dobro in imel tako široko bazo ljubiteljev in lastnikov.

Prvi jeep wrangler z oznako YJ je na ceste prišel leta 1986. Po devetih letih ga je zamenjal wrangler TJ, ki je vztrajal deset let, ko ga je zamenjal wrangler JK. Zdaj, po 12 letih, je čas za novega wranglerja, ki so mu dodelili tovarniško oznako JL. In če še vseeno mislite, da je wrangler precej nišni avtomobil, pomislite, da se je do zdaj zanj, skupaj z njegovimi nasledniki, odločilo že več kot pet milijonov kupcev.

Zato so se pri Jeepu tudi tokrat zavedali, da pri razvoju novega wranglerja ne smejo narediti prav nobene napake: ne pri podobi ne pri samem konceptu, duhu, izvedbi. Zato ima novinec sicer precej svežo podobo, ki pa jo dopolnjujejo številni detajli iz preteklosti. Izstopajo sprednja maska s sedmimi prečkami, okrogle luči (lahko so popolnoma LED), velika kolesa in še večji blatniki. Wrangler je še vedno grajen z mislijo, da si ga lastniki želijo dodelati, predelati ali mu pač dodati nekaj svojega. Tudi zato je že zdaj na voljo več kot 180 različnih originalnih dodatkov, za katere skrbi tovarniška znamka Mopar.

Seveda sta, kot se za wranglerja spodobi, tako trda kot mehka streha odstranljivi, enako pa (spet: seveda) velja tudi za vrata – le da so jih zdaj tudi izdelali tako, da jih je laže odstraniti in še laže prenašati. Tako je notranja kljuka, ki se uporablja za zapiranje vrat, narejena tako, da je, ko odstranimo vrata, namenjena tudi prenašanju, saj je obdelana tudi na spodnji strani. Še bolj dobrodošlo je, da so v prtljažnik namestili posebne utore, kamor pospravimo vijake vrat.

Originalni willys je bil seveda terenec kratke in čokate sorte in njegov pravi potomec je wrangler s krajšo medosno razdaljo. A zahteve trga naredijo svoje (tudi zato je že takoj na začetku nastal willys wagon) in zato je wrangler na voljo tudi z daljšo medosno razdaljo in štirimi vrati. Tudi opreme so že znane: sport, sahara in terenska rubicon.

Seveda je novi wrangler popolnoma nov tudi v notranjosti. Materiali so novi, prijetnejši na otip, prav tako odpornejši proti obremenitvi in obrabi. Pravzaprav ni wrangler nič več špartansko opremljen avto, ampak se človek v njem počuti čisto domače v skladu s sodobnimi avtomobilskimi standardi. Oblikovalske podrobnosti seveda še spominjajo na špartanskega willysa, YJ-ja in TJ-ja, a v osnovi so sedaj razvojniki in oblikovalci dokončno poskrbeli za to, da takrat, ko se presedete iz sodobnega klasičnega osebnega avta v wranglerja, nimate občutka skoka v preteklost. Dokončno so dokazali, da sedaj vedo, kakšna je razlika med starikavim in sodobnim s pridihom zgodovine. Zato ima wrangler tudi dodobra dodelan infozabavni sistem Uconnect, ki zdaj ponuja funkciji Apple CarPlay in Android Auto, kupci pa lahko izbirajo tudi med pet-, sedem- ali 8,4-palčnimi osrednjimi zasloni. Ti so seveda občutljivi za dotik, a so navidezne tipke dovolj velike, da je z njimi dokaj enostavno ravnati tudi med vožnjo.

Ta je še vedno bistvo avtomobila. Novinec bo na voljo z 2,2-litrskim turbodizelskim ali dvolitrskim bencinskim motorjem. Tam, kjer prisegajo na večje agregate, zunaj Evrope in na Bližnjem vzhodu, bo na voljo večji 3,6-litrski šestvaljnik. Bodimo realni: pravi wrangler je lahko le bencinski in vsaj šestvaljni, zato se bomo morali v Evropi pač zadovoljiti s približki. A takšni so pač sodobni kupci, ki si ne na račun avtentičnosti niso sposobni sprijazniti z malce večjo porabo. Dizelsko ropotanje ni ravno nekaj, kar bi lepo sodilo k wranglerjevemu značaju, je pa treba priznati, da se dizelski agregat, ki ima okroglih 200 'konj', v wranglerju kljub filozofskim pomislekom dobro znajde. Mogoče bi bil kdo celo zgrožen, ko bi pogledal tehnične podatke in denimo največjo hitrost 180 kilometrov na uro in v različici rubicon samo 160 kilometrov na uro. A taka reakcije bi le dokazovala temeljno nerazumevanje wranglerjevega poslanstva. Njegovo bistvo je terenska vožnja in v okolici avstrijskega Red Bull Ringa smo se o tem tudi prepričali.

Izjemen naravni poligon (ki je seveda v zasebni lasti) ponuja terensko doživetje, kot se šika. Ne pomnim, da bi se kdaj po poligonu vozil več kot uro, pa po pričevanju tistih, ki zanj skrbijo, nismo obdelali niti polovice. Izjemni vzponi, strašljivi spusti, podlaga pa grozeče blatna ali strašljivo skalnata – a za wranglerja vedno le malo bolj zabavno igrišče. Jasno, tudi zaradi podvozja in pogona. Štirikolesni pogon je na voljo v dveh izvedbah, command-trac in rock-track. Prvi za osnovne različice, drugi za terensko rubicon. Slednja je poglavje zase. Izdatno okrepljeno podvozje, pri katerem kar med vožnjo zaklepamo prednji ali zadnji diferencial, ter seveda ogromne, robate terenske gume, so njegovo bistvo. Avto zleze tja, kamor človek peš zagotovo ne bi. Predvsem pa tja, kamor si človek sploh ne bi mislil, da je z avtom mogoče.

Seveda pa se vsi z njim ne bodo vozili po ekstremnem terenu. Marsikdo si ga bo kupil zgolj zato, ker mu je všeč. Tudi zato je novi wrangler (poleg tega, da ima tudi terenski vožnji manj in asfaltu bolj prilagojene različice) lahko opremljen z lepim številom varnostno-asistenčnih sistemov, ki med drugim vključujejo tudi opozorilnik na avto v mrtvem kotu, opozarjanje na vozila zadaj pri vzvratni vožnji, izboljšano zadnjo kamero ter navsezadnje izboljšan stabilnostni sistem ESC.

A vseeno: tudi najosnovnejši wrangler je pravi wrangler: avto, ki bo zlezel tja, kamor si vsej devet desetin voznikov ne upa niti v mislih. Za preostalih deset odstotkov bo pač poskrbel rubicon.

TEKST Sebastjan Plevnjak FOTO Jeep

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri