Intervju s Cooperjem Hefnerjem: »Sem stoodstotni feminist«

  • 10.10.2017

Pri 25 letih je že odgovoren za gigantsko dediščino. S Cooperjem Hefnerjem, mlajšim sinom Playboyevega ustanovitelja, smo govorili o prihodnosti revije, vrnitvi h goloti in zakaj so tudi moški lahko zvesti podporniki ženskih pravic.

(Foto: Chapman Baehler)

4 fotografije v galeriji

PB: Cooper, nedavno ste goloto vrnili v Playboy. Zakaj?

CH: Gre za našo identiteto. Oddaljili smo se od tega. kar smo bili 63 let: seksualno liberalna, napredna, provokativna znamka s pomembnim sporočilom. Po seksualni revoluciji v šestdesetih in sedemdesetih smo mislili, da je bila vojna dobljena. Toda spoznal sem: sama ideja o odstranitvi golote iz revije je bila znak, da vojna še vedno na polno poteka. Zato je bila ena od mojih takojšnjih sprememb kot vodje kreativnega oddelka vrnitev k temu, kar smo: znamka, ki sofisticirano slavi seks.

PB: Ali menite, da je bila napaka vreči nagoto iz revije?

CH: Da. V ozadju je bila ideja, da bi tako pridobili oglaševalce. Toda v resnici je bila golota del tega, kar nas je delalo tako posebne. Ljudje so čutili, kakor da smo obrnili hrbet samim sebi. Playboy se zavzema za sproščen odnos do seksa. Moj oče je tisti, ki je začel seksualno revolucijo v Združenih državah. Kako torej smo lahko brez golote?

PB: Torej ste temu samemu sebi odrejenemu čistunstvu nasprotovali od samega začetka?

CH: Ekipa je dejala: mediji se spreminjajo, tisk se spreminja, biti moramo v koraku s tem. Oglaševalci imajo težave z golimi dekleti, torej jih vrzimo ven. Spomnim se sestanka, na katerem sem temu nasprotoval. Ko smo potem navsezadnje izšli brez golote, so oglaševalci dejali, oprostite, toda mi nočemo več oglaševati, zato ker vi nimate golota. Celotna zadeva je imela popolnoma negativen učinek za nas.

PB: Ali ste občutili kaj zadovoljstva?

CH: Menim, da je golota normalna, veste. Bilo je veliko takšnih sporočil: »Vau, spet ste uvedli goloto, hvala vam.« Sam pa sem menil: »V resnici nisem ničesar storil.« Samo vrnil sem se k temu, kdo smo.

PB: Ali ste s to odločitvijo razveselili svojega očeta?

CH: O, da.

PB: Ali pogosto govorite z njim?

CH: Vsak dan.

PB: Koga bi imenovali za svojega sovražnika?

CH: Neverjetno je videti ljudi, kot je Donald Trump, pa tudi to, kar se dogaja po Evropi. Zlahka se sprejema konservatizem, ker je zame šokantno. Vsakdo, kdor dvomi o naših liberalnih vrednotah, je sovražnik. Etos naše znamke je: živi življenje, ki si ga želiš živeti, ne samo v spalnici, temveč na splošno. Če nikogar ne prizadeneš, ni s tem nič narobe. Živimo v strašljivih časih in naši ideali s ogroženi.

PB: In koga bi imenovali za svojega zaveznika?

CH: Vsakogar, ki meni, da je svet boljši svoboden.

PB: Golota je omejena na Facebooku, Googlu ...

CH:  ... in vse to so 'liberalni' mediji. Resnično fascinantno je, koliko ljudi zase pravi, da so odprtega duha, hkrati pa se popolnoma strinjajo z Instagramom, da zakriva ženske.

PB: Ali gre za porast čistunstva?

CH: Absolutno. Zato menim, da imamo kot znamka dolžnost govoriti o teh stvareh.

PB: Torej Playboy kot razsvetljevalec?

CH: Vloga revije je spodbujati kultivirano in resno razpravo. Toda nikoli ne pozabiti na zabavo, nikoli pozabiti na igrivost. To je unikatna plat znamke.

PB: Bo Playboy postal bolj političen in izzivalen?

CH: Torej, Playboy je bil vedno političen. Samo poglejte intervjuje. Že v šestdesetih je Playboy pozival k državljanskim pravicam in seksualnim vrednotam. Toda te teme so samo politične, zato ker jih ljudje naredijo politične. Ali je istospolna poroka politična? Seveda. Toda ali je res? Ne. Je to, kar želi nekdo početi za zaprtimi vrati svojega doma. Ali je to naša stvar? Ne. Ali naj se zavzemamo za svoboden seksualni življenjski slog, ki ljudem dopušča, da počnejo, kar hočejo, pa naj se z njihovimi vrednotami strinjamo ali ne? Absolutno. Menim, da ima zlasti Playboy zavezo, da govori o teh stvareh.

PB: Ali se vidite povezani z očetovim izročilom?

CH: Politično sva precej na isti stran. Oba se imava za liberalna, oba se vznemiriva, kadar imajo ljudje, ki so liberalni, jasne težave z izražanjem spolno usmerjenosti in pravicami iz prvega amandmaja ustave ZDA.

PB: V čem se vajina mnenja razlikujejo?

CH: On ima rad blondinke, jaz pa temnolaske. [smeh]

PB: Ali je med predsedovanjem Donalda Trumpa pomembneje kot kdaj prej, da Playboy zagovarja toleranco in svobodo?

CH: Absolutno. Leta 1990 je bil Donald Trump na naslovnici revije. Zato včasih, ko je on tam zunaj in govori o svojih vrednotah, postanem zaskrbljen, da bodo ljudje domnevali, da so njegove vrednote tudi naše. Donald Trump je družinski prijatelj, veste.

PB: Ali vam je všeč kot človek?

CH: Nič več. Ne menim, da je on dober človek ali da je pogumen. Pogumen človek je pripravljen ostati zvest sama sebi. Očitno je, da je on pripravljen prodati svoje stališče in vrednote za nekaj, za kar meni, da prinaša rast njegovi znamki. Politiki običajno želijo spremeniti svet. Ne verjamem, da je on takšen človek. On je aroganten tip in obožuje, da množica vrešči in skandira.

PB: Ideja tega, kaj pomeni biti plejboj, se je od takrat, ko je vaš oče naredil revijo, spremenila. Katere so lastnosti današnjega plejboja?

CH: Gremo skozi evolucijo pomena te besede. Milenijcem je všeč ideja o poroki, toda zdi se, da so veliko strpnejši do odprtih zvez. Menim, da je razlika med včerajšnjim plejbojem in tem današnjim v tem, da je v starih časih obojestransko veljala za moško ekskluzivnost. Danes pa zajema moške in ženske. Biti plejboj pomeni uživati življenje, živeti ga imenitno in s slogom, ne jemati stvari preresno, a da se zavedaš tega, kar počneš. In da se zabavaš v spalnici. Pravzaprav se mi niti ne zdi, da se je tako zelo spremenilo, samo ljudje iz moje generacije želijo vključiti svojega ženskega partnerja na tak način, kot morda prejšnje generacije niso.

PB: Ali vam je bilo vedno jasno, da boste sledili očetovim stopinjam?

CH: Moj oče je bil vedno jasen, da si to želi. Ko sem bil star 17 let, sem si ogledal HBO-jev dokumentarec Hugh Hefner; playboy, activist and rebel [Hugh Hefner; plejboj, aktivist in upornik]. Bil sem na koncu srednje šole, ničesar nisem vedel o zgodovini svojega očeta ...

PB: Ali se šalite?

CH: Smešno je, toda, ne, nikoli ni govoril o tem. Gledal sem dokumentarec in sem bil popolnoma osupel. Poznal je Martina Luthra Kinga mlajšega in doma je v albumih hranil pisma, v katerih je razpravljal z Ronaldom Reaganom o tem, kakšna naj bo seksualna klima v Združenih državah. In tiste fotografije z Johnom Lennonom in z vsemi temi ljudmi, ki sem jih občudoval. In sem pomislil, le kaj za vraga je moj oče počel s temi ljudmi? In zakaj ni nikoli govoril z mano o teh stvareh? Pa mi je dejal, no, ni se mi zdelo, da te bo to zanimalo. Kako me to ne bi zanimalo? Prevzelo me je spoznavanje zgodovine podjetja in mojega očeta. Takrat sem spoznal, da si želim biti del naslednjega poglavja revije.

PB: Kateri je največji dosežek, za katerega Amerika dolguje zahvalo vašemu očetu?

CH: To bo slišati smešno, toda menim, da gre za isti način, kot je Einstein dejal: »Hej, poglejmo na fiziko drugače,« tako je moj oče rekel: »Hej, poglejmo na seks drugače.« To je ultimativno njegova zapuščina.

PB: Odrasli ste v dvorcu Playboy Mansion. Ali lahko opišete, kako je bilo?

CH: Mansion je moj dom. Moje srce je tam. Nisem doumel, kako izjemno je bilo moje otroštvo, dokler nisem odrasel. To je bil privilegij in za to sem nepojmljivo hvaležen. Vsi so mi vedno govorili: »Zakaj ne želiš iti ven?« In sem odgovoril: »Kaj je lahko boljše od tega?«

PB: Mansion je bil prodan. Ali ni bilo to, kakor da ste izgubili dom?

CH: Bilo je žalostno. Toda razumeti morate poslovno strategijo v ozadju. To je podjetju omogočilo izpuliti 105 milijonov dolarjev in jih vložiti v znamko. Daren [Daren Metropoulos, grški Američan, investicijski milijarder], ki je kupil tudi sosednje posestvo z mamino staro hišo, je družinski prijatelj.

PB: Ko sva že pri družini: vaša zaročenka, igralka Scarlett Byrne, se je slekla za revijo. Ali ste jo bi morali nagovoriti k temu?

CH: Ona je moja zaročenka, torej je del Playboyeve zgodbe. In očitno je zelo sproščena glede seksualnosti in seksualnega izražanja. Spomnim se, da sem z njo govoril glede fotografiranja in ona je ob ideji poskočila in je bila izredno navdušena. Ona je velika oboževalka znamke.

PB: Ali imate sebe za feminista?

CH: Da. To sem dejal malce nerad, kajti beseda pomeni nekaj povsem različnega različnim generacijam. Prvi val feminističnega gibanja v Združenih državah se je zavzemal za žensko volilno pravico. Tukaj sem čisto zraven. V šestdesetih in sedemdesetih je bil drugi val feminizma, ki je bil zopet za ženske pravice, toda Playboy je razglasil za sovražnika. In seks. Takšna vrsta feminizma zame nima nobenega smisla. Svoboda izbire je najmočnejša stvar od vseh! Spolna usmerjenost je nekaj, kar bi moralo biti čaščeno, ne pa nekaj, kar bi moral biti perverzno. Ko feministke tam zunaj delajo Playboy za sovražnika, menim, da je to res absurdno. Toda menim, da se prav zdaj dogaja tretji val feminizma z mladimi moškimi in ženskami, ki zahtevajo nazaj besedo in jo redefinirajo. In vidite ženske, kot je Emma Watson, ki so zadovoljne s svojo seksualnostjo in jo posedujejo. Zato bi dejal, da, sem stoodstotni feminist, toda pri tem moramo vedeti, kaj to pomeni.

PB: Zaročeni ste že dve leti. So moški narejeni za monogamijo?

CH: Ne menim, da naj bi ljudje bili z eno osebo vse do konca svojega življenja. Kako se to razvija ... Midva s Scarlett sva zelo odprta drug do drugega. To, kar zagotovo vem, je, da si želim biti z njo. In zato sem se odločil za zaroko.

PB: Ali ste bolj narejeni za monogamijo kot vaš oče?

CH: Menim, da je to nekaj, kar pri svojem očetu sovražim. Kajti zaradi tega sem tudi sam trpel, se pravi, menim, da veliko ljudi zaradi njegovega življenjskega sloga dojema seks čisto brez romantike. Toda to ni res. Monogamija je zame odločitev, da poizkusim in se bojujem za odnos, za katerega sva se s partnerko odločila, da je najpomembnejši. Prav zdaj ne bi mogel biti srečnejši. Scarlett je neverjetna, čudovita, lepa ženska. Toda star sem 25 let. Torej bomo videli.

TEKST Florian Boitin
FOTO Chapman Baehler, ElayneLodge, Lodge_Johansson

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri