Dobrodošli v dobi influencerjev

  • 05.07.2018

Influencer, zelo trendna beseda, označuje ljudi, ki so si po družbenih omrežjih zgradili dovolj veliko, predvsem pa angažirano bazo sledilcev, da lahko svoj vpliv celo prodajajo. So novodobni poslovneži, ki omogočajo fokusirano in preverljivo posredovanje informacij. Zdi se, da živijo sanje. Toda internet je neizprosna platforma, in medtem ko na eni strani vsak vplivnež išče vedno nove poti, kako v družbi, ki hlasta po vedno več, ohraniti svojo relevantnost, se na drugi strani soočajo z vprašanjem verodostojnosti in pomanjkanjem ključnih regulativ.

(Foto: Gojko Zrimšek)

O spletnih vplivnežih in njihovem razcvetu se zadnje čase veliko piše, a leto 2017 sta zaznamovali tudi dve neprijetni zgodbi. V začetku leta 2017 je The Wall Street Journal razkril, da je 28-letni švedski youtubovski zvezdnik Felix Kjellberg z vzdevkom PewDiePie v svojih posnetkih večkrat objavil antisemitske šale in nacistično simboliko. PewDiePie, takrat absolutno najmočnejši spletni vplivnež na področju videoiger z več kot 78 milijoni sledilcev in več kot 17 mili­jardami ogledov na Youtubu, se je sicer začel glasno opravičevati in sklicevati na to, da nikakor ne podpira sovraštva in da je bilo vse vedno mišljeno kot šala ali potegavščina. Kljub temu se je njegova realnost tekom lanskega leta zelo spremenila. Z vrha je zdrsnil na dno lestvice desetih najmočnejših vplivnežev pri videoigrah, sodelovanje z njim pa sta nemudoma razdrla Disney in Google, njegova najmočnejša naročnika.

Na začetku letošnjega leta je meje dobrega okusa prekoračil še en mogočen influencer, Logan Paul. Komaj 22-letni Logan je ameriški youtubovski zvezdnik in igralec, ki z bratom Jakom pripravlja raznolike videopotegavščine, očitno tako zabavne, da mu na Youtubu sledi skoraj 20 milijonov ljudi in da ima prek dveh kanalov skupaj več kot tri milijarde ogledov. Pri snovanju naslednje viralne potegavščine pa je Logan Paul storil nespametno napako. V japonskem gozdu Aokigahara, ki je znan kot gozd samomorov, je naletel na truplo obešenca in ob njem pokal neprimerne šale. Po izredno nega­tivnem odzivu je video odstranil in se začel opravičevati, da tega ni storil zaradi ogledov, ampak da je želel širiti zavedanje o samomo­rih. Kaj veliko razumevanja ni požel. Na Twitterju so ga obsodili celo številni zvezdniki.

Borba v hiperkonku­renčnem svetu

Ta primera sta pomembna zato, ker se je ravno zaradi njiju takoj na začetku novega leta odprl pomemben diskurz, v ka­terem se v ospredje postavlja to, da gre pri PewDiePieju in Loganu pravzaprav za sim­ptomatiko zelo aktualnega problema. Youtube (kot po svoje tudi Facebook, Instagram in Twitch) je namreč danes medijski gigant, na katerem lahko vsebino ustvarja čisto vsak prebivalec tega planeta, ki zna uporabljati miško in tip­kovnico. To pomeni, da mora vsakdo, ki želi živeti, sploh pa obogateti z ustvarjanjem digitalnih vsebin za to platformo, vedno znova odkrivati načine, kako privabiti in obdržati milijone gledalcev, ki lahko vsako minuto izklopijo naročnino ali kar tako začnejo raje spremljati koga drugega. Gre za hiperkonkurenčen in neizprosen svet, kjer je čisto vse razumljeno kot vsebina. Dodaten problem ustvarja sam algoritem platforme Youtube, ki prioritizira po količini, in ne po kakovosti.

Ti algoritmi k sreči niso reprezentativni, ko o influencerjih govorijo tisti, ki se z influenčnim marketingom in razvojem koncepta vplivnežev na spletu ukvarjajo profesionalno. Sledilci seveda so pomemben segment profila vsakega influencerja, a formula za uspeh pod fasado številk zahteva še ve- liko več – vpliv, doseg in seveda vsebino. Temu pritrjuje tudi Matej Klepec, direktor digitalne marketinške agencije D'Agency (www.dagency.si): »Številke pridejo šele sekundarno. Bistvena je vsebina, njena unikatnost in dovršenost. Uporabniki so potem tisti, ki imajo besedo, saj visok engagement rate z neko vsebino odraža njeno privlačnost, kar pa seveda pomeni boljše metrike, tako z vidika sledilcev kot interakcije s to vsebino (deljenja, komentarji, všečki). Te metrike so seveda neko merilo uspešnosti, vendar v medijskem zakupu dajemo prednost dosegu znotraj ciljne skupine uporabnikov.«

Uspešni in izkušeni vplivneži danes tako že vedo, da agencije in podjetja gledajo še veliko več kot samo število sledilcev in ogledov. »Sami skušamo pri izboru in sodelovanju z vplivneži dati poudarek kakovosti njihove vsebine – izvirnosti videoposnetkov, privlačnosti fotografij, humornosti zapisov ipd., šele nato se lotimo 'numerologije', torej števila sledilcev in naročnikov na posamezni platformi,« pove Julija Somrak, strateginja vsebinskega marketinga pri agenciji Renderspace. »Tu lahko izpostavim nedavni uspešni sodelovanji s parom Barbi in Matic (@barbiinmatic) ter Susko (@anjasuska).«

Najprej vsebina, potem številke

Norijo glede številk na koncu dneva ustvarjamo prav mi, potrošniki spletnih vsebin, tudi zato, ker samodejno gravitiramo tja, kjer so številke višje, misleč, da s tem izbiramo preverjeno kakovostno vsebino. Algoritmi Youtuba nas pri tem podpirajo in servirajo tisto, kar je zelo gledano.

Številke dajejo vtis, da za njimi zelo verjetno tiči privlačna vsebina – ali je to zabaven in uporaben kuharski blog ali pa evforičen igralec videoiger, ki kriči kot osemletna deklica, ko igra strašljivo igro. Zakaj ima prvi sto tisoč sledilcev, drugi pa 78 milijonov, lahko razumemo kot ogledalo naše družbe, a zakaj bi influencer spreminjal vsebino, ki zanj deluje? Pomembnejše je verjetno vprašanje, ali snovanje vsebine, ki jo influencerji primarno oblikujejo za potrebe nenehne angažiranosti publike, prav tiste publike, ki je v digitalni dobi vsak dan željna večjih, bolj spektakularnih, bolj odštekanih, bolj norih vsebin, pomeni tveganje tudi za blagovne znamke, ki se parijo s temi vplivneži. Nadzora nad vsebinami influencerjev skorajda ni, influencer običajno deluje tako, kot ga vodi publika, kar je še toliko bolj očitno pri spletnih zvezdnikih, ki delujejo v živo. A kot kaže, so blagovne znamke tu lahko zelo na varnem, če le pristopajo po pameti. Kot pojasnjuje Julija Somrak: »Tveganje ni veliko, če je izbira vplivnežev premišljena, kar pomeni, da sodelovanje za vpletene ne pomeni odstopanja od osnovne vizije, vrednot in poslanstva.« In ravno zato se med najvplivnejše spletne osebnosti včasih šteje posameznike, ki morda niti nimajo večmilijonskih številk, ampak le kakovostno, daljnosežno vsebino, ki jo konsistentno dopolnjujejo brez potreb po nepričakovanih viralnih izpadih. »Ne gre le za klike ali vizijo blagovne znamke. Sodelovanje mora biti vzajemno. Zgodba je uspešna, če s sodelovanjem pridemo do vsebine, ki je relevantna in zanimiva za neko ciljno skupino. Tako blagovna znamka kot influencer naj bi od sodelovanja pridobila kredibilnost,« dodaja Matej Klepec. V tem sodelovanju obstajajo majhna tveganja – morda le to, da avtomobili­stičnemu influencerju recimo ni všeč avtomobil, ki ga je testiral. A Julija Somrak to vidi kot organski del tovrstnega poslovanja: »Minimalno tveganje potem raje razu­mem kot vznemirjenje in sladko pričako­vanje, kako bodo izbranci in izbranke v svoj slog vpletli identiteto blagovne znamke. Če nas je kot predstavnike znamke strah, kako bodo vplivneži ocenili naš produkt ali storitev, pa je morda bolj smotrno, da več pozornosti posvetimo slednjemu, preden komuniciramo z javnostmi.«

Kakovost influencerjev

Influencerji omogočajo dostop do zelo specifične, zelo strukturirane in predvsem veliko bolj aktivne publike. Razvoj influ­enčnega marketinga je bil zato logičen korak. Pri influencerjih je namreč vse merljivo. Točno se vidi, koliko ljudi je videlo, ko je vplivnež med prenosom v živo naredil nekaj požirkov iz neke pločevinke, natančno se vidi, koliko ljudi je z vplivneževo posebno kodo kupilo izdelke na Amazonu, in glede na tematiko, s katero se vplivnež ukvarja, se lahko zelo natančno oglašuje le izdelke, ki bodo sledilce resnično zanimali. Nasprotno se recimo nikoli ne ve, kakšen učinek je na prodajo v resnici imel oglas v neki reviji ali pa na kakšnem še tako dobro gledanem televizijskem programu.

Velika podjetja sicer v influenčnem marketingu ne vidijo alternative oglaševanju v tradicionalnih medijih, ampak zgolj še en način oglaševanja. Tradicionalni mediji še vedno temeljijo na verodostojnosti in zanesljivosti, zato so pomembni za t. i. branding, za širjenje dobrega imena tržne znamke. Če se tržna znamka pojavi v elitni modni reviji, ji to gradi ugled. Pri oglaševanju z influencerji pa gre bolj za vplivanje na same tržne rezultate. Ko vplivneži podpirajo določeno znamko ali določen izdelek, podjetje pričakuje, da se bodo potem tudi sledilci usmerili v te izdelke, kar se bo neposredno poznalo pri prodaji. Odzivi so takojšnji, a časovno omejeni. Objava na Instagramu vpliva največ nekaj dni, potem se publika premakne k novi vsebini. A to, kar tržna znamka kupi prek influencerja, je prav ta vpliv, ki ga ima z vsako objavo, z vsako vsebino – prek družbenih omrežij se osredotoči na določen demograf­ski segment, kjer potem ni ugibanj o učinku – viden je vsak klik, vsak ogled, vsak všeček.

V Sloveniji se podoba influenčne scene v primerjavi z večjimi trgi razvija počasneje, a vztrajno. Smo le trg, ki zahteva drugačen in predvsem bolj potrpežljiv pristop. Številni internetni vplivneži iz Slovenije ustvarjajo tudi v angleščini, da dosežejo čim večji trg, a vselej ostajajo zelo zanimivi za domačo sceno. Tržne znamke so jih že prepoznale in marketinške agencije z njimi že prav dobro sodelujejo, slovenski influencerji pa s tem Slovenijo postavljajo na svetovni digitalni zemljevid. »Najbolj konkurenčna področja pri nas postajajo kulinarika, moda, DIY, notranja oprema. Med imeni bi izpostavil Ano Roš, dobitnico prestižnega naziva najboljše kuharske mojstrice na svetu. Net­flix je v prvi sezoni dokumentarca Chef's Table predstavil Ano, s tem pa celotno Slovenijo. Gre za lep primer influencerke, ki je s svojo pojavnostjo posredno poskrbela tudi za dobro promocijo Slovenije,« svoje konkretne izkušnje predstavlja Matej Klepec, ki kot primer sistematičnega sodelovanja z influencerji navaja še platformo Blogomani, ki je nastala v sodelovanju z Mercatorjem. »Gre za osem influencerjev, ki smo jih po­vezali znotraj skupnega interesa kreativnega ustvarjanja v kuhinji. Največji potencial takega sodelovanja je v utilizaciji t. i. owned media prek dostopa do ekskluzivnih vsebin in pa, sekundarno, v sledilcih teh posameznikov.« Julija Somrak pravi, da tudi agencija Renderspace že sodeluje s slovenskimi influencerji, pri čemer smelo doda, da v tem vidi vplivnostni marketing kot »košček v marketinškem mozaiku, ki lahko doda blagovni znamki in njenemu sporočilu nekaj žlahtnosti ter kredibilnosti.«

Med novinarji in influencerji

Z novinarskega stališča se pri razvoju spletnih vplivnežev zadnje čase pojavlja skrb, da ta nova oblika medijskih vsebin ogroža tradicionalno novinarstvo, zlasti če se oglaševalski denar in interes tržnih znamk občutno obračata k blogerjem, vlogerjem in drugim spletnim ustvarjalcem. Res je, da so influencerji močnejši pri potrošništvu (in so zato zelo vplivni v sferah mode, tehnologije, kulinarike, videoiger itd.) in ne toliko pri družbenopolitičnih vsebinah, četudi se tudi na tem področju pojavljajo vedno močnejši spletni komentatorji, ki deloma delujejo tudi kot influencerji (recimo komik Joe Rogan, ki je zdaj vpliven youtubovski družbeno­politični komentator, pa konservativni politični komentator Ben Shapiro, ki ima na Twitterju 1,1 milijona sledilcev, in liberalna komentatorska skupina The Young Turks, ki priprav­lja youtubovske pogovorne oddaje za svojih 3.5 milijona naročnikov). A klasičnim novinarjem vendarle niso štete ure. »Klasične medijske vsebine imajo še vedno svojo težo, saj ne temeljijo le na enem vidiku, temveč je (oz. naj bi bila) vsebina predstavljena večplastno in objektivno. Ne bi bilo pa nič narobe, če bi tudi novinarji prispevke pripravljali v modernejših formatih, npr. vlogih, prilagojenih digitalnim kanalom,« pove Matej Klepec. Tradicionalno novinarstvo ima ob teh spremembah v paradigmi obveščanja še eno prednost – vsebinsko transparentnost. »Vprašanje, ki se tukaj pojavi, je, ali so dejansko ti vplivneži pošteni pri svojih predstavitvah ali pa gre za stvari, ki so plačane. In ko gre za tovrstna plačila, se po­stavlja še dodatno vprašanje, zakaj bi jim uporabniki lahko verjeli, ne le v smislu postavljanja trendov, ampak tudi, ko gre za kakovost nekega izdelka,« se sprašuje izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede in dodaja: »Ko gre za plačano vsebino, je kredibilnost manjša, težava pa se pojavi pri transparent­nosti. Množični mediji morajo biti vsaj načeloma transparentni, ker je to zakonsko določeno tako v Evropi kot v ZDA. Oglas je oglas in mora biti kot tak označen. V novih digitalnih medijih pa navkljub različnim direktivam na ravni Evropske unije ali zahtev, ki jih postavlja Zvezna komisija za trgovino (Federal Trade Commission) v ZDA, takšnih označb ni.« Bo pa po besedah Milosavljevića prav ta komisija, kot kaže, prva, ki bo naredila problemu te neurejenosti na spletnem področju konec, in to v relativno kratkem času. Vsaj v Ameriki. »Slovenija tu caplja zadaj, tako kot pri mnogih zakonskih vprašanjih,« sklene Milosavljević.

Občinstvo pod vprašajem

O tem, da gre v svetu spletnih vplivnežev za res neizprosen boj za obstanek, pričajo tudi sive in črne prakse samega pridobivanja občinstva. Slabo luč tudi na uspešne influencerje, ki so trdo garali, da so si organsko razvijali svoje občinstvo in dosegli vpliv, kakršnega imajo danes, mečejo 'vplivneži', ki so si svoje občinstvo ustvarili z umetnimi (bot) ali plačanimi sledilci. Če se kdaj znajdete v katerem od Twitch kanalov za gledanje igranja videoiger, boste tako lahko večkrat naleteli nad nič kaj prikrite omembe, kateri med uspešnimi twitcherskimi osebnostmi je to postal z uporabo nespoštljivih praks – influencerji namreč vedo ali pa vsaj sumijo, kateri med spletnimi vplivneži si umetno povečuje občinstvo. Kar je vsekakor problem, saj to še dodatno spodkopava verodo­stoj­nost samega položaja spletnega influencerja. Pri tem imajo tradicionalni mediji pomembno prednost. »Podatki o gledanosti televizije ali branosti časopisa so v rokah nekoga tretjega in na to televizija ali časopis ne moreta vplivati, na spletu pa je mogoče še kako manipulirati s podatki o občinstvu,« potrdi Milosavljević.

In na tej točki je vredno pogledati tudi vlogo občinstva v tej novi medijski paradigmi. O tem, kar se nam ponuja po spletu, imamo kar živopisna mnenja. Kar je zdravo. Diskurz je pri takšnem navalu novih informacij nujen. A tveganja obstajajo. Marko Milosavljević pri tem omenja tri skupine, ki so na spletu najbolj izpostavljene: otroci, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, čeprav lahko klecne prav vsak, ki medijsko ni dovolj izobražen ali pa mu slaba medijska pismenost ne omogoča ustrezne kritične distance do posredovanih vsebin. »Množični mediji so zavezani strožjim pravilom, ki na spletu ne veljajo, zato bi bilo treba najbolj intenzivno poskrbeti za otroke in mladoletnike,« pravi Milosavljević. Kar se v praksi potrdi že takoj, ko spet skočimo na Twitch, kjer so pravila za ustvarjalce vsebin zelo enostavna – nič pornografije in nič telesnih tekočin (torej nič krvi, bruhanja, blata, vode ali sperme). Vse drugo je podvrženo regulaciji s pošiljanjem prijav – torej, če se zdi kaj sporno, lahko gledalci prijavijo. Ker gre za platformo, namenjeno gledanju igranja videoiger, to niso zelo omejujoča pravila. Kar pa pomeni, da je večina sicer vprašljivih praks tu popolnoma fair game. Tako ni malo igralcev, ki na Twitchu med igranjem iger popivajo, kadijo in preklinjajo. Vse to so vsebine, ki so v oglaševanju prepovedane, na spletu pa mladoletnikom zelo enostavno dostopne. Da so mladi resnično najbolj na udaru, potrjujejo tudi podatki, ki so ravno v tem času prišli z univerze Stanford. Tam so 7804 mladih s srednjih šol in kolidžev izpostavili različnim influencerskim vsebinam in prišli do strašljivih spoznanj. Kar 82 odstotkov vprašanih ni znalo ločiti med sponzorskimi vsebinami in dejanskimi novicami, večina pa je verodostojnost objav povezovala s količino podatkov ali kako velika je bila naslovna fotografija. Viri jih niso zanimali.

V boju z lažnimi novicami

Na tej točki se influencerji močno približajo še enemu odmevnemu pojavu digitalne dobe – fake news ali lažnim novicam. Ko ima nekdo moč in vpliv, se seveda rade pojavijo zlo­rabe te moči in vpliva. V zgodovini medijev proti temu niso bile imune niti velike medij­ske hiše, le da pri množičnih medijih obstajajo vsak nekateri mehanizmi, s katerimi je to mogoče preprečiti. Te zlorabe spletnega vpliva pa po besedah Milosavljevića povzročajo izdatno družbeno škodo t. i. državljanskemu novinarstvu, torej tistim posameznikom, ki so aktivni pri pisanju blogov in opravljajo koristno delo, čeprav niso del večje medijske organizacije. »Danes se povprečnemu upo­rabniku, ko vidi informacijo na spletni strani, ki ni neka obče prepoznana, prej zazdi, da je zadeva lažniva. S tem so nastradali predvsem t. i. mikrokomunikatorji, ki imajo dobre, kako­vostne, korektne bloge ali novičarske portale, a ker v družbi niso tako prepoznavni, v uporabniku vzbudijo skepso, vtis, da gre za fake news.«

Influenčna kakovost

Z vzponom influencerjev tako zagotovo vstopamo v novo obdobje digitalnih medijskih vsebin. Kot se pri vseh drastičnih premikih spodobi, kot družba pristopamo previdno, kritično, a tudi zelo sprejemljivo. Zaznali smo, da veliko influencerjev dela izredno dobre vsebine – kar so prepoznale tudi oglaševalske agencije in velike tržne znamke. Še več. Kot pravi Milosavljević, je vzpon spletnih vplivnežev v širšem družbenem kontekstu zanimiv tudi z vidika demokratizacije. »Niso več samo skrbno izbrana velika podjetja in medijske hiše tisti, ki določajo trende, ampak je vpliv bolj razpršen.«

Priča smo torej tretji razvojni fazi spletnih tržnih znamk z globalnim vplivom. V prvi fazi smo pred leti dobili Yahoo, Google in Amazon. Sledila je druga faza, ko je splet postal dom velikim družbenim omrežjem in s tem novim mogočnim znamkam: Facebook, Instagram, Youtube, Twitter. Zdaj, v tretji fazi, influencerji sami postajajo nove tržne znamke. Tisti podjetnejši so namreč že razvili čisto svoj brand, s svojo podobo, filozofijo in pojavnostjo.

Vsekakor bo na to področje prej ali slej prišla tudi ustrezna regulacija, uvedli se bodo kodeksi, še stotič se bodo spremenili algoritmi. A svoboščine interneta so tako razsežne, da jih bo težko omejevati na vseh straneh. Mi, uporabniki, se moramo medij­sko izobraziti in začeti vsaj deloma z lastno presojo in odgovornostjo ločevati zrna od plevela. Ob tem pa prepoznavati vero­dostoj­nost tistih, ki te vsebine ustvarjajo. Kritična distanca je nujna. Ne bo pomagala samo nam v našem hlastanju po vedno večjem obsegu vsebin, ampak tudi tistim kakovostnim, uspešnim, odličnim influencerjem, ki jim bomo tako omogočili, da lahko udobno živijo od nečesa, kar delajo dobro.

Vodilni svetovni influencerji v letu 2017

Forbes je opravil veliko raziskavo influencerjev in jih razvrstil po metodologiji, ki ni vključevala le dosega (števila sledilcev), temveč tudi njihovo vrednost, angažiranost, relevantnost pri delovanju in druge posle, ki so jih posledično ustvarili (knjige, izdelki itn.)

Videoigre

Tukaj bi bil na čelu spet PewDiePie, v letu 2016 najbolje plačani youtubovski zvezdnik. Zaradi antisemitskih vsebin, ki so vodile v resne poslovne težave, je v letu 2017 padel na 10. mesto. Na prvo mesto so tako pri Forbesu uvrstili profesionalnega igralca Daniela Middletona z vzdevkom DanTDM, ki je v 2016 prišel v Guinnessovo knjigo rekordov z največjim ogledom njegovega kanala, posvečenega samo igri Minecraft – 7,9 milijarde.

Hrana

Na prvem mestu se je znašel Kevin Curry, ki je svoj blog o zdravih in enostavnih receptih zasnoval leta 2012, letos pa bo izdal tudi svojo prvo kuharsko knjigo. Njegove vse­bine so dosegljive tudi na aplikaciji FitMenCook, ki si jo je snelo že več kot milijon ljudi. Skupno ima nekaj več kot dva milijona sledilcev.

Moda

Na vrhu lestvice je zasidrana Danielle Bernstein z dvema milijonoma sledilcev in izjemno tržno vrednostjo. Velike znamke so ji pripravljene plačati tudi 20 tisoč dolar­jev za objavo. Začela je z modnim blogom leta 2010, zdaj je vsebine razširila tudi na moška oblačila in notranjo opremo. Ima dve lastni tržni znamki, Second Skin Overalls in Archive. Razmišlja še o svoji liniji sončnih očal.

Potovanja

Prvi je Johnny Jet, potovalni guru, ki je leta 1995 začel pošiljati enostavne okrožnice, leta 1999 pa si je omislil svojo domačo stran. Znan je kot originalni potovalni influencer, ki je sodeloval s številnimi tržnimi znamkami, vključujoč Ritz-Carlton, Marriott in Avis.

Fitnes

Na čelu seznama je švedska lepotica Rachel Brathen, znana tudi kot »Joga dekle«. Njen spletni vpliv ni bil načrtovan in je posledica njenega potovanja leta 2013, ko je po Instagramu na različnih koncih sveta prodajala vadbo joge. Danes je avtorica knjižne uspešnice, plačana objava na njenem instagram profilu pa stane najmanj 25 tisoč dolarjev. Vodi tudi svoj podcast.

Lepota

Nikki de Jager je danska umetnica ličenja z neverjetno bazo sledilcev. Petnajst milijonov jih ima prek štirih ključnih kanalov (Instagram, Youtube, Facebook, Twitter), od tega 7,2 milijona samo na Instagramu. Prvi vi­deo je objavila leta 2008. Od lanskega marca sodeluje s tržno znamko Ofra, v sklopu katere je uspešno lansirala tudi čisto svoje kozmetične izdelke. 

TEKST Darjo Hrib

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri