Električna kolesa: Vršič in Mangart v enem dnevu? Fantje, ni problema!

  • 23.12.2018

Danes smo ljudje zelo obremenjeni in pesti nas pomanjkanje časa. Tudi zato so električna kolesa dobrodošla, saj omogočajo, da z veliko manj napora v istem času prevozimo precej več. Kot nalašč so tudi za mestno in primestno vožnjo, v službo, zelo priljubljena so pri starejših ljudeh in tudi pri ljubiteljih spustov, saj se lahko s strmega hriba spustijo več kot samo enkrat ali dvakrat.

Električno kolo S-BIKES, zložljivo električno kolo (Foto: Anej Ferko)

»Utrip je bil precej višji, kot bi mi glede na mojo splošno pripravljenost svetoval osebni zdravnik. Tudi sapo sem komajda še lovil, vendar so se vsi napori izplačali, saj sem prvič v življenju navkljub pesku in koreninam brez sestopanja prikolesaril čisto do gorskega cilja. A v naslednjem trenutku se mi je čeljust globoko povesila. Na vrhu so že bile štiri gospe. Res nisem več tako hiter kot nekoč, ampak tisti makadamski klanec bi moral biti za teto, ki je stara približno toliko kot moja mama, vendarle malce prehud zalogaj. Kar je še huje, ženska družba na vrhu ni bila videti prav nič utrujena! Skrivnost nepričakovane forme kolesark v najboljših letih, ki sem jih srečal na vrhu brezpotja ob Tromeji, se je skrivala v njihovih električnih gorskih kolesih.«

Modna muha za mehkužce ali prihodnost rekreacije?

So električna kolesa le modna muha razvajenih hipsterjev? So v potuho tistim, ki v življenju vedno iščejo bližnjice, ali gre za nekaj, kar bo ključno zaznamovalo prihodnost osebne mobilnosti? Za odgovore na ta vprašanja sem se najprej obrnil na Boštjana Felca, Slovenca, ki je do obisti spoznal najrazličnejša kolesa, zdaj pa je eden vodilnih mož Kolesarskega centra Špan, verjetno najbolje opremljenega centra s tovrstno robo pri nas, ki ga najdete na Brezovici pri Ljubljani. V svoji bogati karieri je namreč tekmoval tako na klasičnih cestnih kot na gorskih kolesih. Začel sem z najbolj provokativnim vprašanjem. Ali se na pomoč elektrike res zanašajo le tisti, ki sami ne morejo prilesti na vrh hriba?

»Tovrstna kolesa so v prvi meri namenjena užitkarstvu, saj lahko povprečen rekreativec z njim obišče kraje, ki jih sicer z lastno močjo nog ne bi mogel ali pa bi se za to preveč namučil. Marsikdo z njihovo pomočjo dobi nov motiv, da spet sede na kolo. Sam na električna kolesa gledam pozitivno, prepričan sem, da gre za prihodnost kolesarstva. Uporabljajo jih tudi tekmovalci, recimo člani naše ekipe v Torpado v Italiji za oglede prog.«

Pri sami tehnologiji je pomembnih več dejavnikov, pravi Felc: »Veliki proizvajalci so začeli bolj množično vgrajevati elektromotorje v kolesa pred približno desetimi leti. Sprva je šlo bolj kot ne za preproste motorje v zadnjih pestih koles. Z razvojem in izboljšanem komponent so se začeli pojavljati tudi sredinski motorji. Meni se zdita rešitvi z motorjem spredaj ali zadaj malce nerodni, in sicer predvsem zaradi razporeditve teže in malce slabše vodljivosti kolesa. Vsekakor je najboljša izbira kolo s sredinskim motorjem, s katerim je tudi najbolje uravnoteženo, a je tudi najdražje med ponudbo električnih koles.« Kar se sam teže električnega kolesa tiče, naš sogovornik pravi, da med samo vožnjo teža ne igra najpomembnejše vloge: »Navadno gorsko kolo po navadi tehta približno 12 oziroma 13 kilogramov, teža gorskega kolesa z vgrajenim elektromotorjem in baterijo pa se giblje med 19 in 25 kilogrami. Vse skupaj je najbolj odvisno od preostalih komponent. Predvsem od tega, ali je okvir iz železa, aluminija ali ogljikovih vlaken. Sama teža kolesa je pomembna predvsem za nežnejši spol. Težava se lahko pojavi predvsem takrat, ko je treba takšno kolo dvigniti na avtomobilski prtljažnik. Ko pa si enkrat na kolesu, razlike v teži pravzaprav ne čutiš. Je pa treba težo upoštevati pri spuščanju s strmejših klancev. Zato so vsa električna kolesa opremljena z zmogljivejšimi zavorami.« Da, bog ne daj vzeti električnega kolesa brez hidravličnih zavor oziroma brez diskov. Zato, ker se z električnim kolesom peljemo s hitrostjo 25 kilometrov na uro, in ko je mokro, se pri navadnih zavorah zavorna pot zelo podaljša. Zato je treba imeti diske, da se lahko učinkovito pravočasno ustaviš.

2000 višinskih metrov z enim polnjenjem

Tako kot pri avtomobilih so tudi pri električnih kolesih največji izziv cena in teža baterij. »Položaj baterij na kolesu je odvisen od proizvajalca. Pri dražjih modelih so te navadno integrirane v okvir, tako da se na prvi pogled sploh ne vidi več, da gre za električno kolo. V srednjem cenovnem rangu pa imajo kolesa največkrat zunanjo snemljivo baterijo. Pri mestnih različicah je baterija največkrat shranjena na zadnjem delu. Lastniki takšnega kolesa si lahko omislijo tudi dodatne baterije, je pa to odvisno od kolesarjevih potreb –če se vozi bo brezpotjih, potem mu pride prav. So pa najnovejše baterije že zelo zmogljive in tudi cenejše omogočajo doseg od 40 do 100 prevoženih kilometrov oziroma vzpone od 700 pa vse do 2000 višinskih metrov. Te številke so odvisne predvsem od tega, kako močno motor pomaga uporabniku, od vremenskih razmer, teže kolesarja, vremena do zahtevnosti podlage. Električnih koles pa nikakor ne moremo enačiti z motocikli. Kolesar mora namreč v vsakem primeru poganjati pedala, tako da ne gre za potuho. Tudi z električnega kolesa lahko namreč prideš enako utrujen. Sicer pa ti motor pomaga doseči hitrost do 25 kilometrov na uro. V nekaterih državah zunaj Evrope zakonodaja omogoča tudi hitrosti do 45 kilometrov, vendar je treba v takšnih primerih takšno kolo registrirati. Če želiš kolesariti hitreje, moraš uporabljati izključno moč svojih nog, pomoč električnega motorja seveda najbolj pride prav v hribih in strmih klancih. Se je pa priporočljivo izogibati skrajnostim. To pomeni, da električnega kolesa ni pametno za daljši čas puščati na vročem soncu ali na zelo nizki temperaturi. Najbolje je, da se baterija redno polni in prazni. Tudi polna baterija počasi izgublja svojo moč, če jo nekaj mesecev pustimo pri miru.«

Katero električno kolo je zame?

Nemoč smo mulci vrednost in kul faktor posameznih avtomobilov določali po največji številki, zapisani na števcu, pri kolesih pa nam je za orientacijo najpogosteje služil napis na zadnjem menjalniku. Aneja Ferka, ki pri podjetju Špan skrbi za razvoj njihove lastne znamke električnih koles S-bikes, sem zato vprašal, kateri dejavniki določajo kul faktor pri električnih kolesih. »V naši ponudbi prav gotovo izstopa švicarska znamka BMC. Gre za Rolls-Royce med električnimi kolesi. V tem podjetju so vse znanje, ki so ga pridobili v tekmovalnem športu, prenesli na novo področje mobilnosti, tako da so njihova kolesa na najvišjem nivoju. Sledijo kolesa KTM, ki so opremljena z Boschevim centralnim motorjem, se pa cena začne pri okrog 2400 evrih. Naš srednji segment predstavlja italijanska skupina Esperia z znamkama Fondriest in Torpado, sem pa se uvršča tudi naša lastna znamka S-bikes. Oblikovno zanimiva, sploh za mestne dame, so kolesa italijanskega Askola, ki imajo prednji pogon, motor so dali v prednjo os. Zanimiva razlika je voziti tega in tistega z zadnjim pogonom, ker je tako kot pri avtu. Spredaj te vleče, zadaj te rine. Bistveno lepše je voziti kolo z zadnjim pogonom, s prednjim je v ovinkih lahko malce bolj nerodno. Je pa fensi. Kupci navadno vprašajo tudi, katere znamke so baterije. Sami bi se lahko pri razvoju lastne znamke lahko odločili za cenejšega dobavitelja, vendarle smo izbrali dražje in bolj uveljavljeno ime, podjetje Samsung.«

Ob vseh posebnostih vse bolj uveljavljenih prevoznih sredstev se s tehniko manj seznanjen kupec znajde pred številnimi vprašanji. Anej je zato poudaril nekaj ključnih stvari, ki so pomembne pred nakupom električnega kolesa: »Najprej se morate predvsem vprašati, zakaj pravzaprav kupujete kolo. Če se vozite občasno in dnevno prevozite od 30 do 40 kilometrov, si lahko izberete enostavno kolo z zadnjim motorjem z osnovno opremo. Cena gorskega kolesa znaša cena v tem primeru približno 1500 evrov. Povsem drugače je, če bo kolo namenjeno redni rekreaciji in vožnji po zahtevnejših brezpotjih. V tem primeru hitro pridemo v cenovni razred nad 2500 evrov, saj ima takšno električno kolo sredinski motor, zmogljivejše baterije in boljše vzmetenje ter druge komponente. Kolo z vrhunskim okvirjem in najboljšimi komponentami stane tudi več kot deset tisočakov. Se pa v naši trgovini se srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi. Pogosto prihajajo mladi kupci, stari okrog 20 let, ki si kupujejo predvsem mestna zložljiva kolesa. Ta so kot nalašč tudi za dostop do mestnih središč, ki so tudi zaradi strožjih naravovarstvenih standardov vse bolj zaprta za cestni promet. Parkirnih mest je malo, za nameček so tudi precej draga. Mestna zložljiva kolesa so odlična tudi za vožnjo po celotnem mestu, na primer po Ljubljani, kjer lahko brez težav prideš z enega konca na drugega. Ne samo v tujini, ampak tudi že pri nas jih veliko že uporablja za vožnjo na delovno mesto. Sploh poleti so zelo priročna, saj v vročini z navadnim kolesom prideš na delovno mesto povsem prepoten, z električnim kolesom pa seveda ne. Nezanemarljivi so tudi prihranki. Številni se zaradi prometnih konic v mesto vozijo z motociklom, toda s tem so povezani stroški registracije in druge nujne opremo, na primer čelade. Pri električnem kolesu vseh teh stroškov ni. V našem kolesarskem centru nas obišče tudi veliko kolesarjev, starih 60 ali tudi 70 let, ki ne živijo v mestih. Gre predvsem za ljudi, ki si želijo ohraniti svojo mobilnost. Pogosto so to lastniki počitniških hišic, ki lahko z električnimi kolesi potem brez težav zmorejo vožnjo po okoliških hribih. Za zdaj je še manj kupcev freeride oziroma downhill električnih koles.«

Slovenci svojim kolenom večinoma še ne privoščimo pomoči

V tujini pa je glede freeride oziroma downhill električnih koles že nekaj časa drugače kot pri nas, tam predvsem v visokogorju že prevladujejo električna gorska kolesa. Takšen trend je zelo lepo viden v Dolomitih, kjer smo predvsem pozimi Slovenci redni gostje. Poleti pa pobočja, po katerih so speljane smučarske proge, zasedejo kolesarji z najsodobnejšimi gorskimi kolesi. Ta kljub daljšim razdaljam ne potrebujejo dodatnih baterij, saj je domala vsaka koča oziroma postojanka opremljena s polnilnicami, kjer lahko obiskovalci nahranijo tudi svoje sodobno prevozno sredstvo. Tako številni brez težav oziroma s pomočjo elektrike priljubljeno Sellarondo premagajo tudi na dveh kolesih, ki si jih v veliki meri izposojajo. Boštjan Felc pravi, da smo glede tega pri nas še v pionirski fazi: »Ponudniki, v mislih imam lastnike hotelov in druge, ki izposojajo kolesa, si pri nas večinoma še ne upajo investirati v kakovostno opremo. Se pravi v kolesa, ki bodo daljši čas služila svojemu namenu. Tudi pri električnih kolesih veljajo enaka pravila kot pri klasičnih – kdor vsakodnevno izposoja kolo slabe kakovosti, ga bo kmalu lahko samo vrgel v smeti. Kakovost ima svojo ceno! Ko bodo to spoznali vsi ponudniki, si bodo ljudje z veseljem in bolj množično izposojali kakovostna električna kolesa in se bo ta panoga začela bolj razvijati tudi pri nas. Sami na tem področju že vidimo pozitivne odzive, in sicer so naši partnerji, v Sloveniji poskusni zajčki na tem področju, začeli naročati nova električna kolesa namesto klasičnih. Od njih ne prejemamo reklamacij, kar pomeni, da gre za zanesljivo tehnologijo.«

Kolo, s katerim ne boste ostali neopaženi

Pri Španu se zavedajo, da smo Slovenci pregovorno racionalni in varčni ljudje ter iščemo idealno razmerje med dostopno ceno in kakovostjo, zato so pred leti zasnovali svoje prvo električno kolo, ki je danes prava uspešnica na dveh kolesih. »Pred tremi leti smo se znašli v zanimivem položaju, ko smo se prvič soočili z večjim povpraševanjem na trgu, vendar nismo imeli na voljo izdelka, ki bi ga lahko prodajali po sprejemljivi ceni. Pa smo se povezali s proizvajalcem koles Sangjangapollo, družinskim podjetjem, ki se je najprej uveljavilo v motokrosu, v zadnjih letih pa se je osredotočilo na razvoj električnih koles. Ker so ugotovili, da sami s svojimi blagovnimi znamkami ne bodo mogli prodreti na evropski trg, zdaj delujejo kot dobavitelji svojih koles za uveljavljene znamke, kot sta Peugeot in BMW. Naše sodelovanje se je začelo z majhnim zložljivim kolesom, ki je danes znano po imenu S-bike F50e. To je kompaktno električno kolo z aluminijastim okvirjem in 20-colskimi kolesi, tehta 22 kilogramov in je slovenska prodajna uspešnica na področju električnih koles. Zanj smo izbrali zelo kakovostne komponente in poskrbeli, da je razmerje med ceno in kakovostjo odlično. Model F50e lahko kupci v okviru posebne akcije kupijo za 1049 evrov. Sprva smo bili deležni komentarjev, da bo to izdelek, ki ga bodo zaradi majhnih dimenzij kupovali predvsem lastniki jadrnic, vendar ni povsem tako, vzljubili so ga tudi drugi kupci. To kolo je nekakšen podaljševalnik dosega, ko avtomobil parkiramo blizu mestnega središča, kjer je parkiranje poceni ali celo zastonj, nato pa se z njim odpeljemo naprej. Opažamo, da se zanj odločajo tako ljudje, ki živijo v mestih, kot tisti s podeželja. Lahko bi rekli, da je povpraševanje enako razporejeno. Pravzaprav takšna kolesa pridejo še bolj prav na podeželju, saj je tam teren bolj razgiban.«

Specialkarja pozabila zapreti usta

Malčka F50e sem imel priložnost preizkusiti tudi sam. S kolesom, ki je na videz še najbolj podobno legendarnemu poniju, sem se zapeljal do bližnje planinske koče, ki leži na vrhu manjšega klančka. V zadnjem delu poti, kjer je klanec najbolj strm, sem elegantno švignil mimo para, ki se je proti istemu cilju podal v popolni kolesarski opremi s cestnima specialkama, pri čemer tem nista mogla skriti začudenih pogledov. Sam sem bil kasneje podobno začuden, ko sem poskočno zverinico spravljal v prtljažnik. Snovalci električnega malčka so namreč poskrbeli za prav vsako najmanjšo podrobnost, vključno s pedali, ki se lahko dodatno zložijo, tako da kolo zavzame kar najmanj prostora v prtljažniku. Pri Španu so dali slovenskemu izdelovalcu narediti posebno torbo, ki prenese težo kolesa 22 kilogramov – vanjo spraviš zloženo kolo, tako da ne umažeš ali zmočiš avtomobila.

Električna kolesa so v trendu, sploh če pogledamo že v sosednjo Italijo in Avstrijo, pri nas pa predvsem Špan s svojimi S-bikes razbija tabu, da so zelo draga. Najbolje je seveda, da vse prednosti elektrike, skrite v kolesih, preizkusite sami. Sodeč po svoji izkušnji, vam povem, da boste s kakovostnim električnim kolesom, tudi če ne trenirate redno, brez težav držali korak tudi z največjimi kolesarskimi navdušenci, z električnim gorskim kolesom morda celo prek Vršiča vse do Mangartskega sedla. Si pa za takšen podvig le izračunajte doseg.

TEKST Boštjan Belčič FOTO proizvajalci

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri