Zlate neumnosti: Bonitetne ocene in fiskalno pravilo

  • 23.11.2012

Če bi sodili po medijskih poročilih, je najpomembnejša makroekonomska dilema Slovenije, ali (in kdaj) bomo v ustavo zapisali tako imenovano zlato pravilo, to je omejitev proračunskega zadolževanja. Razprava o tej 'odrešitvi' – ki jo je lansirala že prejšnja vlada – ima povsem politično motivacijo: čigava bo obveljala. Ampak vprašanje koristnosti in potrebnosti zlatega pravila bi bilo veliko enostavneje razrešiti s pregledom povsem javno dostopnih podatkov in nekaj srednješolskega računanja.

2 fotografiji v galeriji

Bonitetne ocene

Slovenski mediji so nas večkrat obveščali o znižanju bonitetnih ocen naše države, kar je očitno vedno senzacija. Iz poročil lahko sklepamo, da pisci o pomenu teh bonitetnih ocen ne vedo prav veliko. Na primer, Slovenia Times je 23. decembra 2011 zapisal, da je agencija Moody’s »znižala oceno slovenskega suverenega dolga za eno stopnjo, z A1 na Aa3«. Za to si novinar in urednik za­služita cvek: v sistemu bonitetnih ocen, ki ga uporablja Moody’s, je namreč Aa3 višja ocena kot A1.

Če bi pogledali obve­stilo bonitetne hiše Moody’s, bi videli, da so boniteto Slovenije sicer res znižali, ampak z Aa3 na A1. Tudi iz izjav slovenskih politikov, ki neiz­ogibno sledijo vsaki spremembi katerekoli bonitetne ocene, bi tudi lahko sklepali, da o njihovem pomenu ne vedo veliko. A najbrž je varneje predpostaviti le, da politiki vedno speljejo vodo na svoj mlin, pri tem pa jim seveda pride prav, da novinarji, ki o njihovih izjavah poročajo, o pomenu bonitetnih ocen ne vedo dovolj.

Strankarsko profiliran časopis Demokracija tako 15. avgusta 2012 v uvodniku 'opozarja': »Priča smo pravi poplavi slabih bonitetnih ocen za Slovenijo in njene banke. Uresničuje se tisto, pred čimer je julija svaril predsednik vlade Janez Janša, ko je opozarjal, da je potrebno čim prej zapisati zlato fiskalno pravilo v ustavo […].«Iz tega naj bi zaključili, da je bonitetna ocena države neposredno odvisna od nacionalnega dolga (ali od zlatega pravila?).

V ilustracijo primerjave med javnim dolgom držav in njihovimi bonitetnimi ocenami bomo uporabili podatke Mednarodnega denarnega sklada za leto 2011 (javni dolg) in bonitete Moody’s, veljavne julija 2012. Bonitetne agencije uporabljajo različne kvantifikatorje tveganosti držav, zato bomo zaradi boljše razumljivosti v tem članku uporabljali le dolgoročne bonitetne ocene hiše Moody’s, ki so izražene z oznakami Aaa, Aa1, Aa2, Aa3, A1, A2, A3, Baa1, Baa2, Baa3, Ba1, Ba2, Ba3, B1, B2, B3, Caa1, Caa2, Caa3, Ca in C (v vrstnem redu od najvišje do najnižje).

Kaj pa zlato pravilo – ali to kaj vpliva na bonitetne ocene?

Najprej je treba povedati, da je zlato pra­vilo kot ustavna omejitev proračunskega zadolževanja države evropska posebnost – uvedle so ga namreč samo nekatere evropske države. V ZDA je bila ustavna omejitev proračunskega zadolževanja večkrat predmet predvolilnih debat, vendar je na federalni ravni niso nikoli uvedli. Na različne načine so omejitev zadolževanja uvedle vse zvezne države razen Vermonta, ampak to seveda niso ustavne omejitve in ne obvezujejo države.

ZDA imajo sicer javni dolg v višini 102,94 odstotka BDP in jim Moody’s priznava naj­višjo bonitetno oceno Aaa.V EU je takšno ali drugačno zlato pravilo uvedlo pet držav (rumene črte v obeh grafih). V Italiji je bilo sprejeto leta 2011 (velja od letos) – javni dolg Italije pa je 120,11 odstotka letnega bruto nacional­nega pro­izvoda, Moody’s je Italiji priznaval boniteto Baa2 (deveta). Nemška ustava je bila leta 2009 dopolnjena z zlatim pravilom, ki velja tudi za zvezne države – nemški javni dolg je 81,71 odstotka BDP, boniteta Moody’s je Aaa.

V Avstriji so ga v ustavo uvedli novembra 2011 – avstrijski javni dolg znaša 72,20 odstotka BDP, boniteta je Aaa. V Španiji so zlato pravilo vnesli v ustavo leta 2011 – njen javni dolg je 69,30 odstotka BDP, boniteta Baa3 (enajsta). Poljska ima zlato pravilo v ustavi že od leta 1995 – njen javni dolg je 55,39 odstotka BDP, boniteta A2 (petnajsta).

Če si ogledamo še Švico, ki nam je bila vedno vzor pravne urejenosti (in je skoraj članica EU): zlato pravilo je uvedla 2001, njen javni dolg obsega 48,65 odstotka BDP, boniteta je Aaa.

Slovenija (zelena črta v grafih) zlatega pravila (še) nima, njen javni dolg je 47,31 odstotka BDP, boniteta Baa2 (deveta). V primerjavi z 'zlatimi' državami Evrope je torej Slovenija najmanj zadolžena, ima enako bonitetno oceno kot Italija ter višjo kot Španija.

Zgodovina bonitetnih ocen kaže, da ni nobena država z uvedbo ustavne omejitve zadolževanja povišala svoje uvrstitve. Na drugi strani je novi francoski predsednik, socialist François Hollande, takoj na začetku mandata zavrnil možnost, da bi Francija uzakonila zlato pravilo – pa ima Francija še vedno najvišjo boniteto Aaa. Seveda statistično lepo zveni dejstvo, da imajo kar tri 'zlate države' najvišjo možno bonitetno oceno Aaa, ampak imele
so jo tudi pred uvedbo ustavne omejitve proračunskega zadolževanja. In seveda, kar 13 je držav z najvišjo boniteto Aaa, ki nimajo nikakršnega zlatega pravila.

Ni neposredne odvisnosti

Da bonitetne oceni niso neposredno odvisne od javnega dolga držav – kaj šele od zlatega pravila –, bi moralo biti očitno že iz dejstva, da bonitete izražajo oceno, koliko je država sposobna odplačevati najete dolgove. Najbolj zadolžena Japonska (javni dolg 229,77 % BDP) ima zato veliko višjo boniteto (Aa3) kot precej manj zadolžena Grčija (160,81 % BDP, boniteta C): ker ima Japonska še vedno konkurenčno in izvoz­no usmerjeno gospodarstvo, ki z davki zagotavlja državnemu proračunu dovolj prihodkov za odplačevanje dolgov; po drugi strani lahko Grčija svoje dolgove odplačuje le iz finančne pomoči Evropske banke.

Podobno bomo lahko izvedeli iz poročila Moody’s, ki pojasnjuje znižanje bonitete Slovenije na Baa2: besedilo nikjer ne omenja višine slovenskega javnega dolga niti zlatega pravila. Moody’s meni, da je še manj varno slovenski vladi po­sojati denar, ker bodo slovenske banke potrebovale še nadaljnjo dokapitalizacijo, kar bo vlado dodatno zadolžilo. Hkrati ima slovenska vlada vse bolj omejen dostop do trga (mednarodnih) posojil
in se torej mora dražje zadolževati.

A najpomembnejša je tretja točka: slovensko gospodarstvo je še naprej šibko in vse bolj ranljivo zaradi odvisnosti od izvoza. Kar pomeni, da Slovenija v bližnji bodočnosti ne more pričakovati višjih proračunskih prihodkov – zato ima Slovenija bistveno nižjo boniteto kot denimo skoraj petkrat bolj zadolžena Japonska! In tega problema z uvedbo zlatega pravila ni mogoče rešiti.

Tekst: Mišo Alkalaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri