Z blagoslovom menihov

  • 08.10.2010

Že kar nekaj časa me tišči neizmerna želja, da slovenskim štajerskim vinarjem po vseh v živo izrečenih privoščim tudi tiskano besedo ali dve. Nedavni obisk kleti Dveri-Pax je več kot dobrodošel izgovor za to, da sprostim napetost in vinorodni deželi Podravje kon­čno namenim nekaj pozornosti, ki si jo zagotovo zasluži.

(Foto: Ivana Krešić)

15 fotografij v galeriji

Sedež kleti Dveri-Pax je na Poličkem Vrhu v Jarenini. Da, v severovzhodni Sloveniji. Za boljši občutek glede mikrolokacije je najbolje, da povzamem kar navodila o dostopu iz središča naše deželice, ki so jih sami pripravili zainteresiranim. Proti koncu poti po avtocesti Ljubljana–Maribor izberete izvoz Maribor sever, brez panike nadaljujete do pes­niškega krožišča in nato po stari cesti sledite poti proti Lenartu.

Po nekaj minutah uzrete tabli za Jurovski in Jakobski Dol, zavijete levo za Jarenino, se zapeljete skozi vas in potem še malo naprej in ste na kraju zločina. Zapleteno? Sploh ne, pa še oko si lahko po naporni vožnji lepo spočije na posestvu, ki kar kliče k odkrivanju tančic zgodovine.

Prenovljena stara konjušnica je zdaj vinska klet, v prizidek so z občutkom umeščeni poslovni prostori, star grajski drevored mogočnih kostanjev pa obiskovalca mimo ribnika pospremi do gradu Jareninski dvor. V njem je bila nekoč stara samostanska klet, kjer so že daljnega leta 1139 benediktinci pridelovali vino, zdaj pa je mogočen obokan prostor namenjen degustacijskim užitkom.

S poslopjem imajo še velike načrte (o njih več pozneje), že zdaj pa je v enem od prostorov urejen muzej, v drugem se bohoti velika stara stiskalnica, ki naj bi ji kmalu delala družbo razstava o klopotcih. Na posestvu je še nekaj objektov, ki so jim ob predvideni negi že bolj ali manj določili novo namem­bnost. Toda z njimi se naš pregled še daleč ne konča.

Za naslednjega v nizu reliktov pre­tek­losti je treba narediti nekaj kilometrov z avtomobilom, saj dvorec Železne dveri iz druge polovice 15. stoletja stoji sredi vinogradov v bližini Jeruzalema. V njem sta urejeni vinoteka in mogočna grajska klet.

Neobičajni lastniki?

Niti ne. Sploh če vemo, da menihi že od nekdaj znajo z vinom. Lastnik posestva je benediktinski samostan Admont iz avstrijske Štajerske, ki mu je bila posest dodeljena v začetku 12. stoletja. Po poročanju pisnih virov so bili samostanski vinogradi vedno zelo zgledno obdelani, menihi pa umni kletarji in spretni trgovci. Benediktinci so se veliko ukvarjali z izobraževanjem ljudi, imeli so precej moderne nazore in vedno so veljali za premožnejše od drugih meniških redov.

V obdobju pred drugo svetovno vojno jim je bilo premoženje odvzeto in po vojni podržavljeno. Zemljo in tisto, kar je ostalo od objektov, so dobili nazaj po osamosvojitvi Slovenije.

Do vračila tega posestva je bil samostan brez lastne kleti in las­tnega vina, zato so je bili toliko bolj veseli. Ker so več kot 850 let dobro živeli od posestva, so čutili moralno obvez­nost, da lokalnemu območju nekaj vrnejo – in odločili so se posest popolnoma obnoviti. Tako so leta 1997 ustanovili podjetje Dveri-Pax (Vrata miru), ki je imelo leta 2003 tri zaposlene, danes pa že 23.

Vinogradi in posestvo

Podjetje obdeluje dobrih 68 hektarjev lastnih vinogradov, ki ležijo na območjih Maribora, Jeruzalema ter Radgone in Kapele. Večina jih je bilo vrnjenih v postopku denacionalizacije, nekaj pa so jih benediktinci poz­neje dokupili. V zadnjih petih letih so obnovili 48 hektarjev, vinogradi mlajših letnikov so še v dobri kondiciji, preostali čakajo na obnovo – gre predvsem za stare vinograde, ki so bili vrnjeni in so jih v prejšnji državi obdelovale druge kleti.

Vajgen, Štrihovec in Pekel so lege mariborskega območja s približno 18 hektarji, na katerih so zasajene sorte chardonnay, modri pinot, sauvignon, rumeni muškat in renski rizling. Na jeruzalemskem koncu (lege Želez­ne dveri, Ilovci …) so tla bolj peščena, klima toplejša, manj je padavin, zato imajo tukaj svoje mesto sorte sivi pinot, renski rizling, šipon in laški riz­ling. Na območjih Radgone in Kapele je nekaj več kot 20 hektarjev vinogradov. Tla so bolj ilovnata, chardonnay, laški riz­ling in šipon so k njim prišli z vrnjenimi vinogradi, na novo pa so zasadili sorte modra frankinja, zweigelt in modri pinot ter eno belo, traminec.

Skrbna nega se obrestuje

Danilo Flakus, direktor in enolog, se od samega začetka trudi, da bi omejil vnos fitofarmacevtskih sredstev, pogoj za to pa je skrbno in lepo obdelan ter urejen vinograd z ustrezno in pravočasno opravljenimi zelenimi deli. Obremenitve so občut­no manjše, en šparon, šest do sedem mladik, uravnotežena prehrana trsov, da dobijo tisto, kar resnično potrebujejo.

Ne gnojijo na pamet in ne uporab­ljajo mineralnih gnojil, ampak izključno organska (hlevski gnoj). Trta je zato slabotnejša (manj lesa), ne raste premočno, zato pa toliko bolj skrbijo, da bi bila čim odpornejša. Dodatna zgodba je tudi uporaba sodobne opreme. S škropilnico z elektrostatiko škropijo samo vsako drugo vrsto, kar prepolovi količino uporabe škropiv, porabljenega časa, prevoženih poti (manj kolesnic zaradi erozije tal) in tako dalje.

Dve ločeni posodi pri škropljenju omogočata sočas­no škropljenje cone grozdja z enim in cone listja z drugim pripravkom. Tako prihranijo kar nekaj sredstev, zaradi česar si lahko privoščijo dodatno količino ročnega dela.

Končno v njihovo klet!

Prvi vini pod blagovno znamko Dveri-Pax sta bili renski rizling in sivi pinot letnik 2002, količina pa 2600 litrov rizlinga in 1500 litrov pinota. Celotni postopek predelave je potekal v stari samostanski kleti, kjer so bile temperature precej nizke in seveda ni šlo vse povsem po načrtih. Vino ni povrelo do konca, tako da je renski rizling ohranil kar precej sladkorja (nekaj manj kot 50 gramov na liter), ga je pa še vedno v arhivu 81 steklenic in je kljub letom v odlični kondiciji.

Nova vinska klet je po končani obnovi 200 let starega poslopja junija 2007 odprla svoja vrata. Naložba v objekt je bila skupaj z opremo štiri milijone evrov, rezultat pa je tehnološko izredno sodoben in z visokimi zahtevami spomeniškega varstva usklajen objekt. Zmogljivosti kleti omogočajo skladiščenje 300 tisoč litrov vina, od tega 50 tisoč v hrastu.

Dve liniji vin

Vina iz kleti Dveri-Pax se v grobem ločijo v dve liniji: nebeško in peklensko. No, no, menda niste nasedli. Dve liniji vin, torej. V liniji Benedikt so sveža vina mladih letnikov, ki so sortno značilna, lahkotna in izjemno pitna, a tudi cenovno prijaznejša. Admund pa je linija vin izbranih leg, ki so intenzivna tako po barvi kot karakterju, polnega okusa, primerna za daljše zorenje. Kot se za Štajersko spodobi, klet premore tudi kar nekaj primerkov izredno lepih predikatov.

Prvi iz linije svežih vin je janez. Gre za klasično štajersko zvrst, saj je sestavljen iz šipona, laškega rizlinga, renskega rizlinga, sauvignona, chardonnaya in zaprt z navojnim zamaškom. Čeprav je zastavljen kot vino, ki je enostavno, poletno, za vsak dan, z nekoliko nižjim alkoholom in cenovno niže pozicionirano, je postal prava uspešnica. Tudi etiketa je prav zaradi predvidenega mesta na polici trgovin drugačna od drugih, saj jo je opaziti že od daleč in ostane v spominu.

Zaslug za ime zvrsti pa ne gre pripisovati niti pokojnemu predsedniku države niti aktualnemu vodji opozicije. Ime je vino enostavno dobilo po najpogostejšem moš­kem imenu v Sloveniji in nima političnega ozadja. Predstavljajte si navdušenje prebivalcev naših nekdanjih bratskih republik, ko jim Janezi postrežejo janeza. Pred časom je eden slovenskih vinskih strokovnjakov ob kozarcu janeza dejal približno takole: »Glede na to, da je to osnovno vino kleti, si lahko z velikim veseljem in upravičenimi pričakovanji postavimo visoke standarde tudi za vsak naslednji kozarec preostalih vin.«

Da gre res za všečen primerek, dokazujejo tudi priznanja, ki jih janez pridno nabira. Letnik 2007 je dobil zlato medaljo na AWC Wienna in bronasto na Decanter World Wine Awards 2008, letnik 2008 srebrno medaljo na dunajskem ocenjevanju in bronasto na londonskem Decanterju, letnik 2009 pa je na letošnjem Decanterju dobil priznanje (vino s priporočilom). Na osnovi povedanega bi lahko sklenili, da s prodajo tega vina nimajo težav.

In res jih nimajo, saj ga ne prodajajo samo doma, ampak tudi v Kanadi, na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, da o Avstriji sploh ne govorimo. Poleg renskega rizlinga je šipon edina bela sorta, ki so jo v kleti Dveri-Pax postavili v obe liniji. Dejstvo je, da šipon počasi, a vztrajno pridobiva veljavo, obenem pa je še adut, ki ga na predstavitvah v tujini klet Dveri-Pax potegne iz rokava, ko se pojavi vprašanje: »Kaj pa imate pri vas posebnega, nekaj, kar se dobi samo v Sloveniji?« Takrat ponudijo iskalcem avtohtonega okusa in poznavalcem tega nikoli vsiljivega in vedno galantnega gospoda v dveh različicah.

V liniji Benedikt je eleganten, po vonju diskreten, a vendarle širok, s poudarjeno kislino, ki ga dela svežega in dolgoživega. Linija Admund pa ga predstavlja v slogu, ki se šele uveljavlja. Je iz lege Ilovci, v neposredni bližini dvorca ­Železne dveri, in letnik 2007. Ustrezen karakter tega letnika je omogočil, da je preživel 18 mesecev v novejših hrastovih sodih, kar ni klasičen tretma.

Tak je postal še resnejši, krepkejšega telesa, ob tem pa ostal nepogrešljivo sorten – kot Sean Connery v vlogi Jamesa Bonda. Tudi druga bela vina so vzorčni primerki sadov na­rave štajerske pokrajine, nad katerimi bdi skrbna roka hiš­nega enologa.

Tudi rdeče dobrote

Morda bo za koga presenečenje, toda v kleti imajo tudi izjem­no prefinjena vina iz rdečih sort. V sveži liniji se bohoti benedict red, ki je zvrst klasičnih rdečih sort celinskega dela srednje Evrope – modre frankinje, mod­rega pinota in zweigelta. Je vstopnica v svet rdečih vin Dveri-Paxa z obilico svežine in primeren za vsakdanje prilož­nosti. Prvi je bil letnik 2007. Čeprav ga skoraj skrivajo, je vedno prehitro razprodan.

V ponudbi sta še dve resnejši vini, modra frankinja murski vrh 2007 in modri pinot vajgen 2007. Frankinja je polnokrvna predstavnica sorte, krepka in bogata, modri pinot pa potrjuje dejstvo, da sorta na Štajerskem lahko zelo dobro uspeva. Njihov zastopa bogatejši slog modrega pinota s prijetno kislino, je le iz nekoliko hlad­nejšega podnebja.

Obeti so veliki

Upravičeno, saj imajo zamisli in načrtov že kar nekaj in jih ne zmanjka. Na posestvu razmišljajo o grad­nji skladišča, po­igravajo se z idejo o odprtju restavracije in prenovi enega od obstoječih objektov v nekaj prenočitvenih zmogljivosti. Kar se vinogradov tiče, še ni bila rečena zadnja, saj dolgoročno zastavljeni načrt predvideva do 100 hektarjev obdelovalnih površin, kar naj bi ob normalni letini omogočalo do 500 tisoč steklenic letnega pridelka.

V kleti v steklenicah že zori suha penina, čez kakih pet let pa lahko pričakujemo tudi rdečo zvrst iz linije Admund. In če so nagrade na vinskih ocenjevanjih, seveda poleg uspešne prodaje, dokaz o pravilno začrtani smeri, potem se jim v kleti res ni treba spraševati, ali njihov kompas deluje pravilno. Nagrade pobirajo na vseh tekmovanjih, ki se jih udeležijo, in z vsemi vini, ki jih pošljejo. Če prijavijo dva vzorca, dobijo dve nagradi, če jih pokažejo deset, pa deset. Tako z belimi kot tudi rdečimi, čeprav so Štajerci, in tudi s predikatnimi vini.

Še ena malenkost

Ne čudite se pretirano, če se vam pripeti, da se boste med pokušanjem belih vin iz kleti Dveri-Pax s hvalež­nim nasmeškom obračali proti nebu, pri rdečih pa vam lahko mimogrede ­iz­leti kaj podobnega kot 'hudičevo dobro'. Lahko vam zagotovim, da se bodo ­benediktinci s svojo priprošnjo potrudili, da vam On tega ne bo pripisal na vaš seznam grehov. Vsaj ne smrtnih.

Prvi mož

Danilo Flakus se je po končani srednji kmetijski šoli zaposlil pri Vinagu, kjer je 17 let nabiral kilometrino. Vmes se je posvetil še študiju ob delu in marca 2003 kot vodja proizvodnje postal eden prvoborcev v podjetju Dveri-Pax. Uspešno je sodeloval s prvim direktorjem in enologom Avstrijcem Erichom Krutzlerjem do jeseni 2006 in vodil prenovo vinske kleti, ki so jo uspešno sklenili leta 2007. Maja istega leta je popustil pod prepričevanji lastnikov in prevzel vodenje podjetja. Zdaj živi in dela, ­diha s podjetjem.

Prodaja se povečuje

Medtem ko so pred nekaj leti v Sloveniji prodali le pet odstotkov pridelanih vin, se je ta delež zaradi vlaganja v trženje v preteklih dveh letih zdaj povzpel že na dobrih 30 odstotkov. Navzočnost na tujih trgih se zaradi tega ni zmanjševala, saj iz leta v leto rastejo tudi pridelane količine. V tujini so najuspešnejši na avstrijskem trgu, kjer pri prodaji pomagajo tudi lastniki, sledijo Nemčija, Nizozemska, Belgija, ­Velika Britanija, Kanada, ­Avstralija … Zanimiv je podatek, da so tako v Avstriji kot v Nemčiji letos v prvi polovici leta prodali toliko kot lani v vsem letu. Kljub uspehom v tujini se v podjetju zavedajo, da ne morejo biti priznana vinska klet v tujini, doma pa bolj ali manj neznani. Zato si želijo več sodelovanja med gostinci in vinarji pri razširjanju lokalne turistične zgodbe.

Vina iz kleti Dveri-Pax

Linija vin Benedikt: janez (bela zvrst), laški rizling, ­šipon, rumeni muškat, renski rizling, traminec, sauvignon, sivi pinot, rose (modri pinot) in benedict red (rdeča zvrst). Linija vin Admund: chardonnay vajgen, šipon ilovci, sauvignon vajgen, renski ­rizling M ­pekel, modri pinot vajgen in modra frankinja murski vrh. Predikatna vina: suhi jagodni izbor 2006 (šipon in laški rizling), ledeno vino zvrst 2008, ­renski rizling izbor 2005, renski rizling jagodni izbor 2005, suhi jagodni izbor 2005 (šipon in chardonnay), renski rizling izbor 2009 pa še kakšno.

Andrej Bučar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri