Vroča na asfaltu

  • 07.12.2007

Zgodnji decembrski večer. Sončni zahod. Eden tistih kičastih, z razglednic. Am­pak ne, nisem užival v razgledu. Misli so mi ves čas bežale k novi hondi CBR 1000RR, zaradi katere sem pravzaprav sploh prišel v Katar. Jutri bo moja!

8 fotografij v galeriji

Trenutek zasanjane spokojnosti prereže znani zvok, najprej pridušeno oddaljen, nato vedno bliže in vroooaaaammm mimo mene švigne lokalni dirkač, ki veselo ignorira prometne predpise. Navdušen nad bližnjim srečanjem sem takoj nagnal taksista k adrenalinskemu sledenju podivjanemu motoristu. Ko nama je ta že skoraj ušel, je Ramizovo ostro oko le zaznalo, da je zavil na glavno plažo v Dohi. »Ustavi, ustavi, pripelji me do njega, rad bi ga spoznal!« sem mu dopovedoval med kriljenjem z rokami.

Alah je bil tisti večer usmiljen z mano, možakar srednjih let na suzukiju je ustavil in začudeno gledal, kaj da mi je, ko sem se mu približal. »Živijo, saj lahko naredim nekaj slik tvojega motocikla?« sem že vlekel fotoaparat iz torbe. Temnopolti motorist, po streetfightersko oblečen v kavbojke in usnjen jopič, se je ponosno nastavil objektivu. Pozornost je več kot očitno prijala njegovemu egu. V Katarju pač ne more biti vsakdo motorist; za to moraš imeti jajca.

Med kratkim klepetom mi je poznavalsko razložil, da sta v Katarju dve vrsti motoristov. Eni se s kros motocikli vozijo po puščavi, drugi prisegajo na asfalt in ulico ter najzmogljivejše superšportne motocikle. »Vsak novi motocikel se krsti z vožnjo po zadnjem kolesu; če padeš in ga razbiješ, pa ga ponavadi kar odvržeš med staro železo. Potem bodisi pozabiš na motorje ali pa si takoj kupiš novega. Tukaj nihče ne kupuje šestotakov, ampak motorje z litrom prostornine in s čim več konji.«

Čez kakšnih 10 ali 15 minut se okoli naju zbere še nekaj motoristov, ki jih očitno zanima, od kod prihajam. »Iz Slovenije, tiste male državice, former Yugoslavia,« poskusim, pa me eden od njih takoj pohladi: »Aha, Akrapovič! Poznamo, seveda, pri vas delate najboljše izpuhe na svetu!«

Ko se s fanti poslovim, me Ramiz odpelje naprej proti centru. Čez nekaj kilometrov taksist, ki mu je bilo moje početje očitno sila zabavno (ja, tudi zato, ker se je taksimeter nenehoma vrtel), navdušeno opozori: »Gospod, motoristi prihajajo, od zadaj, vsak čas bodo šli mimo naju!«

Z dvignjenimi palci so mi pozirali kot dirkači po zmagi na dirki za moto GP, ko sem jih, viseč skozi okno taksija, skušal fotografirati! Tako smo se skozi palmov drevored skupaj vozili slab kilometer, ko mi eden nakaže da ga bo dvignil na zadnje kolo. Puf, kot raketa švigne mimo, za njim še eden. Isti junak nato zopet malce upočasni in me sprašuje, ali naj se zapelje po prednjem kolesu.

Okej, okej, mu kažem, ko že jemlje zalet in se zapelje mimo taksija po prednjem kolesu. Vse to sredi prometnega vrveža, z avtomobili spredaj, zadaj, levo in desno! Ti niso normalni, mi je rojilo po glavi, ko sem mu skozi okno kazal, da imam fotko; da sem poslikal, kar sem mislil. Raj za motoriste? Vsekakor, toda samo, če ste dovolj nori za njihovo družbo!

Končno: Čas zanjo!

Nova fireblade je bila moj glavni razlog za obisk Katarja in tamkajšnjega povsem novega dirkališča v Losailu, katerega športna direktorica je – Slovenka! Gospodični je ime Tamara Matko, doma je sicer iz Ilirske Bistrice in se v prostem času vozi po sipinah s svojo 450-kubično hondo CRF!

Medtem ko sem navezoval stike z nepričakovano rojakinjo, me je na vročem asfaltu že čakala honda CBR 1000 RR. Najbolj športna CBR doslej je agresivnejša, pospešuje hitreje in odločneje. Njen izboljšani motor zmore kar 171 KM, suha masa pa ne preseže 176 kilogramov. S predelanim okvirjem, izboljšanimi zavorami in vzmetenjem je postala še lahkotnejša, zmogljivejša in predvsem še bolj adrenalinska.

Moji do konca obrabljeni kolenski drsniki, ki so po celodnevnem preganjanju po dirkališču romali v koš za smeti, so dokaz, kako dobra je ta honda. Obuta v posebej zanjo razvite Bridgestonove gume omogoča že skoraj tako skrajne nagibe kot dirkalniki za moto GP. Nedvomno bo to najbolj vroč litrski superšportnik v prihodnji sezoni!

Pri Hondi so nas ob koncu testnega dne razveselili še s češnjico na torti. V roke so nam namreč porinili ten kate hondi CBR 600 RR svetovnega supersport prvaka in CBR 1000 RR svetovnega superbike podprvaka. Prvi me je navdušil z neverjetno lahkotnostjo in okretnostjo ter zavorami, ki so za tretjino skrajšale zavorno pot na koncu kilometrske ciljne ravnine.

Superbike dirkalnik pa je nekoliko teže vodljiv (predvsem zaradi večje mase), predvsem pa je med pospeševanjem nemogoče ohraniti prednje kolo na asfaltu. 214 KM na zadnjem kolesu je občutiti pri vsakem dodatnem milimetru na ročici za plin. Čeprav sem se z motociklom zlil v eno že po prvem krogu, me je vsak naslednji krog šokiralo, kako se prednji del vzpne v zrak tudi pri hitrostih nad 200 kilometrov na uro.

Končna hitrost? Zaradi lastne varnosti in neprecenljive vrednosti dirkalnika sem pri 285 kilometrih na uro nehal gledati na merilnik ...

Zlato, biseri ...

Če vas zanese na ta konec sveta, se absolutno morate ustaviti na zlati tržnici (gold suk). Rumeno zlato je tu izredno poceni, biseri pa so skoraj zastonj. Za preproste uhane boste odšteli pičle štiri, za gram strojno obdelanega zlata 13, za ročno obdelan gram pa z nekaj pogajalske spretnosti 20 dolarjev. Tudi ročno tkane svilene ali volnene preproge in ure najprestižnejših znamk so zanimiva roba. Govorim o originalih, ne kopijah!

Na kratko o Katarju

Zgodovina: Od sredine 19. stoletja Ka­tarju kraljuje družina al-Thani. V tem času se je iz revnega britanskega protektorata spremenil v eno najbogatej­ših držav po dohodku na prebivalca. Razlog sta seveda nafta in zemeljski plin. Sedanji vladar šejk Hamad bin Halifa al Tani je leta 1995 izvedel državni udar in na prestolu zamenjal svojega očeta.

Koordinate: Katar je obmorski emirat, majhna tradicionalna monarhija na zahodnem delu arabskega polotoka,

ki meji na jugu na Savdsko Arabijo, na zahodu na Bahrajnski zaliv in na severu in vzhodu na Perzijski zaliv.

Kdaj tja: Čas, ko nedvomno ne želite biti v Katarju, je od začetka junija do konca avgusta. Takrat povprečne temperature nihajo od 29 (ponoči) do 41 °C (podnevi). Najprijetneje je od novembra do marca, ko temperature čez dan ne presežejo 30 °C, ponoči pa ne padejo pod 13 °C. Pozor: potrebujete vizum!

Denar: Kreditne kartice so učinkovite v hotelih, trgovinah in restavracijah, taksi boste morali plačati z gotovino. Evro je vreden 4,29 riala.

Kako tja: Letala v Katar letijo iz Frankfurta, Münchna, Londona, Pariza, Dunaja … Let iz Münchna traja približno šest ur.

TEKST: Peter Kavčič

FOTO: Peter Kavčič, Honda

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri