Visoka družba

  • 14.03.2008

Kdor se izgovarja, da ga nujno potrebuje zaradi njegovih terenskih sposobnosti, verjetno laže. In to najprej sam sebi. Je pa res, da je verjetnost, da se boste z njim po zasneženi cesti pripeljali do svojega vikenda, večja, kot če ste ponosni lastnik osebnega avtomobila.

(Foto: Aleš Pavletič & arhiv PB)

12 fotografij v galeriji

Lahko ste direktor krvavških žičnic, lahko ste »le« lastnik počitniške hišice v Ambrožu pod Krvavcem, lahko pa imate preprosto le tak okus – v vsakem primeru morate (vi ali vaše podjetje) imeti kar nekaj denarja. Deset milijonov in navzgor. Potem je luksuzni terenec kar prava izbira za vas.

Med terenci in luksuznimi terenci je razlika precejšnja. Prvi so na dobri poti, da se peljejo precej daleč za traktorjem, toda na vsakdanjih cestah njihovo vzmetenje ne ponuja (dovolj) udobja in tudi z zmogljivostmi na njih krepko zaostajajo. Zato so se pri marsikaterem avtomobilskem podjetju spomnili čednih in predvsem dragih križancev: luksuznih terencev. In ti gredo za med.

V ta razred so se spustili tako novinci kot tisti, ki terence že dlje »obvladujejo«. Dejstvo je, da slabega ni, so si pa kljub vsemu med seboj zelo različni. Za vsakogar nekaj, odvisno od okusa, značaja in želja posameznega kupca.

In kaj je pravzaprav njihova rdeča nit?

Prav gotovo videz: delujejo čvrsto, močno in nedvomno odsevajo lastnost (ali le željo) voznika in njegovega značaja.

Potem uporabnost: vsi so kombiji, torej s podaljšano karoserijo in s skoraj navpičnimi vrati na zadku, kar pomeni, da je prostora za prtljago veliko, ponekod ponujajo celo sedem sedežev.

Vozne lastnosti: dirkati po cesti z njimi ne kaže, saj se precej zibljejo in ne dosegajo zmogljivosti osebnih avtomobilov – dokler ne zapade sneg. Takrat pospešujejo (skoraj) enako kot na suhem, medtem ko tudi najbolj športni (dvokolesno gnani!) kupeji speljujejo le s težavo. Tudi s stališča uporabnosti so terenci odlični: ni ga pločnika, ki ga velika kolesa ne premagajo.

Skratka: ne glede na njihovo dolžino in maso jih je čisto prijetno voziti. Tudi gospe jih brez težav obvladujejo. In gospe so izbirčne. Za katerimi se ozirajo one in za katerimi stegujejo vratove gospodje?

BMW X5

O BMW-jih ne kaže dvomiti, niti pri takšnem terencu ne. In to upravičeno. Česarkoli se v Münchnu lotijo, naredijo temeljito in povsem v svojem slogu. Zato je takšen tudi X5. Po videzu deluje zelo terensko, se pravi čvrsto in prepričljivo. Nekaj ostrih karoserijskih potez ga naredi še bolj klenega, kot je, saj je X5 v prvi vrsti namenjen cesti. V razred luksuznih terencev vstopa z dobre 4,5 metra dolžine, z 18 centimetri oddaljenosti od tal in seveda z značilnima ledvičkama na nosu.

Kolesa izdajajo, da se bo raje peljal po cesti, precej togo podvozje pa to tezo le še podkrepi. Da bi se varno peljali tudi 200 kilometrov na uro po avtomobilski cesti, za katero (tudi v Nemčiji) ni nujno, da je povsem gladka, morajo skrbeti natančna kolesna vodila in vzmetenje, ki mu lahko mirno zaupate tudi hitre ovinke zunaj avtoceste. Precej trd (in natančen) servovolan je seveda športna dediščina te znamke.

Kdor pogosto poseda v beemvejih, ga bo hitro prepoznal tudi od znotraj, saj v ničemer ne spominja na špartanske terence, ampak (spet) na športne limuzine te znamke. Pa ne le po videzu okolja, temveč tudi po detajlih, od gumbov in merilnikov do vseh elementov, ki služijo vozniku in potnikom pri zagotavljanju udobja. Seveda pa je za marsikoga pomembnejši od udobja – motor! Pri X5 je kar nekaj možnosti, ampak tudi najšibkejši med njimi, turbodizel s tremi litri, sploh ni slaba izbira.

Prav nasprotno: zaradi velike količine navora, ki je lepo razdeljen po območju vrtljajev, se zdi prav turbodizel odlična izbira. Zlasti takrat, ko cesta izgubi asfalt in se spremeni v kolovoz z odločno strmino. V kombinaciji z vrhunskim samodejnim menjalnikom bo motor zgolj mirno godel in če bodo kolesa le zmogla grabiti, se bo X5 premikal.

BMW X5 3.0 d

  • Motor: vrstni 6-valjnik, 2,9 l, 135 kW (184 KM) pri 4000 vrt/min, 410 Nm pri 2000 vrt/min
  • Zmore: 200 km/h, 10,5 s z mesta do 100 km/h
  • Porabi: 9,7 l/100 km
  • Zavzema: 4,67 x 1,87 x 1,72 m
  • Stane: 14.019.000 SIT
  • Za koga je: Za vse, ki so se naveličali vožnje počez skozi ovinke z beemveji ali pa so te užitke starostno presegli. Se pravi, da je dobro, da ste lastnik ali vsaj ljubitelj bavarskih avtomobilov, ni pa nujno. Tudi za tiste, ki jim je ML že dolgočasen.

Mercedes-benz ML

Velikolitrski stroji so seveda vabljivi, a se tudi v razredu M, kakor ga imenujejo v Stuttgartu, turbodizel odlično izkaže. Tako kot X5 je tudi ta luksuzni terenec zasnovan za Američane in ga (enako X5) izdelujejo v ZDA. Pa spet: kot X5 je tudi ML z vseh zornih kotov tipičen mercedes-benz, a s to razliko, da so imeli pri zasnovi verjetno preveč v mislih prav uporabnike prve vrste: Američane. To se pozna pri izbiri notranjih materialov, in tudi če si ga omislite v usnju, je znotraj kar precej plastike. In nekaj je ni ravno tiste sorte, s katero bi se hvalili prijateljem.

Sicer je ML tri leta starejši od X5, a so leta terencem, tudi tovrstnim, bolj prizanesljiva. Res sicer zanj že počasi pripravljajo zamenjavo, a naj vas to ne odvrne od njega. Je namreč tehnično odličen izdelek, za kar med drugim jamči tudi zvezda na nosu, in že samo to je (lahko) zadosten razlog, da se odločite zanj. Tu gre za stvar principov: če se nagibate k avtomobilom z zvezdo, je ML najboljša možna izbira, če so vam ljubše ledvičke, bo pravšnji X5. ML je, ne glede na motor, manj športne narave; se povsem enako dobro pelje po avtomobilski cesti, tudi v mestu, le v ovinkih se rahlo bolj nagiba in volan je za tamkajšnje užitke manj natančen.

Na terenu pa – ne pričakujte preveč, gume, ki so mu jih namenili, so namreč povsem cestne zasnove. Ima pa za dva centimetra večjo oddaljenost od tal od tekmeca iz Münchna, če vam to kaj pomeni.

Mercedes-benz ML 270 CDI

  • Motor: vrstni 5-valjnik, 2,7 l, 120 kW (163 KM) pri 4200 vrt/min, 370 Nm pri 1600 vrt/min
  • Zmore: 185 km/h, 11,9 s z mesta do 100 km/h
  • Porabi: 9,5 l/100 KM
  • Zavzema: 4,64 x 1,84 x 1,82 m
  • Stane: 12.403.000 SIT
  • Za koga je: Za do konca zlikane ljudi, ki so preskočili otroštvo oziroma so že v osnovno šolo hodili s kravato, za avanturiste, ki to niso (le po tihem sanjajo, da bi bili), za žene lastnikov razreda S, za tiste, ki so načelno proti beemvejem.

Toyota land cruiser

Kaj nastane, če se udobnih terencev lotijo strokovnjaki med terenci, mojstri s 50-letnimi (dobrimi!) izkušnjami, lahko vidite na Toyotinem primeru. Land cruiser se z leti počasi spreminja iz špartanskega terenca v čedalje udobnejši avtomobil terenskega videza. Gensko je ta generacija podedovala čvrsto šasijo in togo zadnjo premo, kar pomeni, da je land cruiser kljub odlični izvedbi nekoliko težji (kot bi bil s samonosno karoserijo) in nekoliko manj udoben, predvsem za potnike v drugi in tretji vrsti (kot bi bil, če bi imel posamične obese), pomeni pa tudi, da se manj ustraši terena kot tekmeci.

Za njegov nakup mora biti Evropejec brez predsodkov pred japonskimi izdelki, kar pri terencih niti ni tako težko kot pri osebnih avtomobilih. Čeprav z izvedbo in opremo nedvomno sodi med luksuzna vozila, ga je vseeno laže (nadzorovano) pognati s ceste, saj se na tam med vsemi daleč najbolje znajde. Okej, nekaj prinese 21-centimetrska oddaljenost od tal, večino pa že omenjena genska zasnova, ki vključuje tudi klasičen stalni štirikolesni pogon z mehanskimi dodatki, ki podaljšujejo pot po – brezpotju. Vseeno pa se tudi land cruiser odlično izkaže na potovanjih in navsezadnje – če niste ravno nerodnež za volanom – tudi v mestu.

Eden od adutov sta tudi šesti in sedmi sedež v tretji vrsti, ki sta lahko odstranljiva (ne pa tudi prav lahka) in namenjena predvsem otrokom. Kljub udobju, ki ga (lahko) ponuja, pa je land cruiser tudi znotraj med podobnimi izdelki najbolj prepoznavno terenski. Z njim na tem delu sveta morda res ne boste tak frajer kot z X5 ali ML-om, ampak to v paketu prinese tudi prednosti: za podoben denar ga boste lahko bolj napolnili z opremo ali si ob njem omislili še kakšno drugo igračo. Če pa je najpomembnejša žlahtnost, imajo pri Toyoti zelo preprost odgovor: lexusa.

Toyota land cruiser 4.0 V6

  • Motor: V6, 4,0 l, 183 kW (250 KM) pri 5200 vrt/min, 382 Nm pri 3200 vrt/min
  • Zmore: 175 km/h, 9,5 s z mesta do 100 km/h
  • Porabi (ECE): 10,7 l/100 km
  • Zavzema: 4,41 x 1,79 x 1,91 m
  • Stane: 14.256.000 SIT
  • Za koga je: Za tiste, ki s preteklostjo in z zemljepisom niso obremenjeni, za one, ki niso obremenjeni s številkami o zmogljivostih in porabi, za tiste, ki hočejo za svoj denar tudi nekaj otipljivega, in za tiste, ki imajo poln kufer evropskih avtomobilskih proizvodov.

Volvo XC90 D5

Šved je vedno krasna alternativa, ko mora biti vaš terenec evropski izdelek, a ne nemški. Brez izkušenj pri terenskih vozilih so severnjaki najprej izdelali XC70, malo bolj osebnemu avtomobilu podoben polterenec, potem pa so pogumno ponudili še večji in pravi luksuzni terenec s številko 90. S slednjo se ni treba preveč obremenjevati, saj pomeni le, da ga sami tehnično uvrščajo nad največjo limuzino – S80.

No, in če ga že postavljamo ob bok drugim mehkim terencem, ni težko ugotoviti, da že na pogled deluje najbolj nežno in tudi sicer je med vsemi najbolj namenjen cesti. Da ne bo pomote: z 22 centimetri je njegov trebuh od vseh najbolj oddaljen od tal in če je za volanom izkušen voznik, bo tudi XC90 pripeljal precej daleč in marsikam.

Štirikolesni pogon seveda ima, toda med vsemi je najmanj terenski, kar pomeni, da je takšen, kot ga imajo osebni avtomobili: v osnovi motor poganja prednja kolesa, ob malo večjem zdrsu pa se navor hipoma prenese tudi k zadnjemu paru.

To v praksi pomeni, da se bo z njim enako varno peljati na makadamskih in zasneženih cestah, le pri premagovanju ovir (skal ipd.) se – če se bo kateri blaznež tega lotil – ne bo najbolje izkazal. XC90 ima tako kot land cruiser možnost sedmih sedežev, a je po tehničnih in osebnostnih značilnostih bliže mercu in beemveju. Se pravi, da boste znamko nemudoma prepoznali po njegovi notranjosti, bolj vešči pa tudi po voznih lastnostih. O videzu zunanjosti pa seveda ni dvoma: morda najčednejši med četverico, morda le najelegantnejši, vsekakor pa tipičen volvo.

Volvo XC90 D5

  • Motor: vrstni 5-valjnik, 2,4 l, 120 kW (163 KM) pri 4000 vrt/min, 340 Nm pri 1750 vrt/min
  • Zmore: 185 km/h, 12,3 s z mesta do 100 km/h
  • Porabi: 9 l/100 km
  • Zavzema: 4,80 x 1,90 x 1,74 m
  • Stane: 11.822.000 SIT
  • Za koga je: Za ljudi, ki imajo še vedno predsodek iz druge svetovne vojne (Nemčija, Japonska), pa za tiste, ki (upravičeno) trdijo, da so lahko dobre stvari tudi nenemške. Za vse, ki želijo biti nekoliko drugačni, a spet ne tako zelo, da družba ne bi preveč moralizirala.

V visoko družbo?

Načelno – zakaj ne? Sicer pa: odvisno, kaj si pod tem predstavljate: štiri visoke avtomobile terenskega videza, morda ekipo košarkarjev ali pa – kako stereotipno – »pomembneže« s polnimi denarnicami …

TEKST: Vinko Kernc

FOTO: Aleš Pavletič & arhiv PB

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri