VFR, kot smo jo čakali

  • 10.08.2010

Hondinemu mehaniku sem se še pred minuto le nasmehnil, ko je razlagal, kako težko motorist odmisli ročico sklopke, pa sem v prvem križišču sam naredil enako napako – z levo roko iskal nekaj, česar VFR DCT nima.

(Foto: Honda)

5 fotografij v galeriji

VFR je eden tistih motociklov, ki jih motoristi spoštujemo ne glede na let­nik izdelave. Medtem ko za japonska dvokolesa radi rečemo, da so konfekcijska, veeferka to zagotovo ni. Od nekdaj je namreč tehnološko napreden dvokolesnik z dva do tri tisočake višjo ceno, ki jo tudi rabljen zelo dob­ro ohranja. VF je kratica za V four ali V4, kar jasno označuje način pos­tavit­ve in število valjev v pogonskem sklopu, R pa oznaka za racing. Je torej VFR dirkalni stroj? Nikakor ne.

VFR je motocikel s športnim srcem in kakovostnimi komponentami, hkrati pa so sama geometrija in postavitev krmila, sedeža ter stopalk take, da telo na izletu ne trpi. Motociklizem ni le dirkaško tiščanje kolenskih drsnikov v tla, je tudi in predvsem uživaško drsenje mimo kraških trt brez kletke okoli života. VFR združuje ti dve motoristični veji in je torej šport­ni potovalnik. Ste kdaj razmišljali, da bi vam med spoznavanjem novih cest, morda prav že omenjenih kraš­kih, ne bilo treba posegati po ročici sklopke in menjalnika? Dame in gospodje, VFR 1200 F DCT je prvi velikoserijski ­motocikel z dvojno sklopko in brez ročic pred levo stopalko ter na levi strani krmila!

Menjalnik z dvema sklopkama je v avtomobilskem svetu, predvsem športnem, pa tudi v ljudskih turbodizelskih golfih (poznan kot DSG – Direct-Shift Gearbox), že dodobra ­uveljavljena tehnična rešitev, ki odpravlja leno odzivanje in prestavljanje klasičnih samodejnih menjalnikov, Hondini inženirji pa so tako izvedbo prvi prenesli v svet dvokolesnikov. Sklopki ločeno skrbita za pravočasno ujemanje zobnikov lihih (prve, tretje in pete) ter sodih (druge, četrte in šeste prestave) zobniških parov, upravljata pa ju računalnik in hidravlična črpalka. No, vendar vas ne bomo dolgočasili s tehnikalijami …

V praksi stvar deluje približno takole: motocikel se v prostem teku zažene kot vsak drug, nakar voznik s pritiskom stikala na desni strani krmila vklopi prvo prestavo, zasuka ročico za plin in Honda ob bobneče tuleči spremljavi V-štirivaljnika mehko spelje. Nadalje lahko motor prestave izbira sam v dveh programih: D (drive) ali S (sport). Ver­jetno je razlaga o razlikah odveč, a vseeno: v športnem motor dlje vztraja v višjih vrtljajih, kar, logično, omogoča hitrejše premikanje v začrtani smeri. Ko pa motorist vseeno ne želi izbire prestave popolnoma prepustiti umetni inteligenci, je na voljo še način ročnega prestavljanja. Pridevnik 'ročno' je tokrat povsem na mestu, saj sta gumbka + in – nameščena na levi strani krmila ter namenjena upravljanju s palcem in kazalcem.

Paket deluje, ali bo zapriseženim uporabnikom levega stopala in prstov na roki povšeči, pa težko uganemo, saj bo potrebnih veliko prevoženih ­kilometrov (in let), da se bo ­takšna tehnika uveljavila v dvokolesnem svetu. Ampak to je to – to je honda VFR, ki smo jo čakali: drugačna, uživaška, uporabna, draga.

 

Honda VFR 1200 F DCT

motor: V4, 76° med valji, štiritaktni, ­tekočinsko hlajen, elektronski vbrizg goriva

prostornina:
1237 cm3

moč: 127 kW (171 KM) pri 10.000 vrtljajih

navor: 129 Nm pri 8750 vrtljajih

posoda za gorivo: 18,6 litra

teža z gorivom:
okoli 278 kg

cena: 16.990 evrov

zastopa:
AS Domžale, www.honda-as.com

Ni edina

Če odmislimo inovacijo Moto Guzzija v osemdesetih in še nekaj japonskih poskusov, je v novejši dobi prvi motocikel z avtomatskim menjalnikom pravzaprav izdelala italijanska Aprilia, le da se moč pri mani 850, ki je na svet prijokala leta 2007, v nasprotju s hondo z dvovaljnega motorja na zadnje kolo prenaša s 'skuterskim' menjalnikom (variomatom), ki vozniku omogoča izbiranje med sedmimi prednastavljenimi prestavnimi razmerji.

V praksi se taka izvedba izkaže kot izredno lepo tekoč sedemstopenjski menjalnik, dodatno pa voznik lahko izbira med popolnoma samodejnim, ročnim ali nožnim izbiranjem prestav v treh programih elektronike: dežni, turistični in šport­ni. Pri nas (www.aprilia.si) jo cenijo na 9290 evrov, na voljo pa je s protiblokirnim zavornim sistemom in kot različica GT z boljšo vetrno zaščito.

Matevž Hribar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri