Štoparski vodnik po galaksiji Vojne zvezd

  • 18.01.2008

Vse, kar vas je kdaj zanimalo ali pa bi kot pravi poznavalci morda morali vedeti o filmski sagi, ki je doslej zabavala že na stotine milijonov ljudi po vsem svetu, spremenila hollywoodsko produkcijo filmov, prerasla v enega najpomembnejših mitov sodobnega časa in seveda prislužila na milijarde dolarjev. Zdaj je na platna udaril težko pričakovani manjkajoči člen: Maščevanje Sitha.

22 fotografij v galeriji

Mož osebno ...

George Lucas je veliko stvari – enfant terrible, diplomant filmske šole, avtor sodobnih mitov, avdiofil, fanatični ljubitelj posebnih učinkov, zaupni prijatelj Francisa Forda Coppole, producent Stevena Spielberga (Indiana Jones!), hollywoodski avtsajder, dobitnik nagrade thalberg, odpadnik, sanjač, poslovnež – vse to, le dober režiser ni.

Umetniško gledano Lucas namreč ni na ravni Coppole, Spielberga, Scorseseja in drugih velikanov svoje generacije, a po svojem vplivu na popularno kulturo je prehitel vse. Brez Lucasa namreč ni Harrisona Forda, ni Dartha Vaderja, ni kultnega filma Ameriški grafiti, ni animacijskih studiev Pixar, ni genialno ustvarjenih dinozavrov iz Jurskega parka in predvsem ni eksplodirajoče intergalaktične bojne ladje Death Star.

... in njegova stvaritev

Vojna zvezd je saga v šestih delih, serija, katere poslednja inštalacija (in tretji zaporedni del) je zdaj že v vašem kinu! V minulih letih so preostali deli sage prislužili 3,4 milijarde dolarjev, zaslužek s stranskimi izdelki pa se je seštel v kar devet milijard zelenih! Lucasov osebni tekoči račun je bil ocenjen na tri milijarde dolarjev, kar mu je prineslo 194. mesto na Forbesovi lestvici 400 najbogatejših zemljanov.

Začetki

Originalni tekst oziroma skica tega, čemur je Lucas tedaj rekel Vojna zvezd, je vseboval dva Jedi bojevnika, Luka Skywalkerja in Anakina Starkillerja, ki z laserskimi meči pomagata uporniški princesi Leji iz Aquilae pobegniti Darthu Vaderju. Branje te zmešane osnovne matrice vsega, tematik, likov in lokacij, ki naj bi pozneje postali Vojna zvezd, nevarno spominja na hudo cenen znanstvenofantastični šov.

Ključni vpliv

Joseph Campbell je bil mojster komparativne mitologije. Raziskoval je skupne elemente različnih mitov, ki so jih poznale kulture z vsega sveta, in jih leta 1949 analiziral v knjigi Heroj tisočih obrazov. Ta knjiga je močno vplivala na Lucasov končni koncept Vojne zvezd. Nekaj ključnih elementov: klic k avanturi (Leia pošlje sporočilo Obi-Wanu), nadnaravna pomoč (Sila, ki jo uporabljajo Jediji), skušnjava, ki lahko vodi na stranpota (temna stran), srečanje s krasotico (Leia) in sprava z očetovsko figuro (ponovno srečanje Anakina in Luka).

Multikulturne začimbe

Lucas si je veliko sposojal tudi iz azijskih mitov, predvsem pri osnovni konstrukciji organizacijske strukture reda Jedijev, kjer so očitne analogije s samurajsko kulturo, sploh v odnosu med mojstrom in učencem, glede pomena mentalne discipline, v konceptu neagresivnih bojevnikov, pri poudarku na bojevanju z meči in pri vsenavzoči mistični sili, ki jo je mogoče uporabiti le po intenzivnem treningu.

Temna stran

Imamo torej univerzalni mit in vplive bušida. Kaj še manjka? Hm, kaj pa nacistična ikonografija? Ste morda opazili, kako zelo uniforme imperialnih bojevnikov spominjajo na uniforme elitnih nacističnih enot SS? In da krilati spodnji stranski del čelade Dartha Vaderja spominja na edinstvene čelade nemškega vermahta?

Še celo termin za imperijsko vojsko, v originalu Storm Troopers, prihaja iz nemškega Sturmtruppen, ki so bili člani nacistične militantne divizije Sturmabteilung (Nevihtna divizija), imenovane tudi SA. Nekaj nacistične simbolike je tudi pri dobrih. V IV. epizodi, v kateri na koncu Hanu in Luku slovesno izkažejo časti za vsa njuna herojstva, vse skupaj neprijetno spominja na posnetke iz propagandnega filma Triumf volje, ki ga je leta 1935 posnela Leni Riefenstahl.

Ampak za kaj sploh gre?

Na vrhuncu dela Imperij vrača udarec Darth Vader pred Lukom izgovori ključni stavek: »Jaz sem tvoj oče.« Potem ko Vader (mimogrede, Vader pomeni 'oče' po dansko) izgovori to šokantno razkritje, se saga odvija kot tradicionalna zgodba o generacijskih razlikah med očetom in sinom. Vader želi, da gre Luke v družinski biznis, Luke pa ne želi žrtvovati svojih mladostniških idealov, kar Vaderja jasno razjezi, saj njegov lastni sin ne razume, da Death Star, bojna plovila in zasebna vojska ogromno stanejo, tako da niti družine, kaj šele imperija ne moreš preživljati, če skačeš naokrog kot hipijevski vesoljski policaj.

Po drugi strani je sinov upor logičen, saj ga očka z načrti o vodenju imperija ni nikoli obiskal, ko je fante še grabil skupaj droide na planetu Tatooine. Luke na koncu poskusi lastnega očeta celo ubiti. Oh, ja, dr. Freud bi ljubil Vojno zvezd.

Najdragocenejši igralec

Ključ do uspeha prvega filma sage tiči v vlogi Aleca Guinnessa. Njegova navzočnost sama po sebi je tej sicer otroško enostavni znanstvenofantastični zgodbi prinesla odločilno verodostojnost. Navsezadnje, kdo pa je lahko verodostojnejši od Britanca, ki je za povrh vsega še oskarjevec? Njegova vloga je tako dala fabuli nujno resnost.

Kajti medtem ko so se mladiči okoli njega šli amatersko gledališče, je Guinness igral, kot bi imel pred seboj dramo Čehova, in v svoj lik Obi-Wana, zadnjega preostanka umirajočega reda Jedijev, vdahnil tako potrebno subtilnost, tragičnost in veličino. Njegova presenetljiva smrt je dala filmu popolnoma nepričakovano globino, čeprav Lucas trdi, da je Obija pospravil preprosto zato, ker ni bilo ničesar, kar bi lahko ta lik počel v drugi polovici filma.

Nesojeni heroji

Za generacijo, ki je rasla z Muppetki, očitna uporaba lutk v prvih treh filmih ni bila nič novega. Yoda je kot nekakšen žabec Kermit, Jabbin prijatelj Salacious Crumb pa opleta naokoli kot evforična lutka. Toda veliko teh stvorov iz penaste gume, ki so jih, mimogrede, v življenje spravili prav mnogi od kreatorjev Muppetkov, dodaja filmu tisto »globino«, ki jo žal pogrešamo v novejših delih, v Grozeči prikazni in Napadu klonov, kjer je Lucas uporabil računalniško generirane like.

Muzikalije

Glasba originalnega filma, ki jo je sestavil John Williams, je v istem šusu razgibana, vznemirljiva, misteriozna plus preprosta za požvižgavanje. Izkazala se je za tako vzdržljivo, da je preživela že sumljive izvedbe šolskih orkestrov, disko remiks in celo lirično interpretacijo Billa Murrayja v oddaji Saturday Night Live.

Ljubezen do podrobnosti

Širina Lucasove domišljije je neverjetna, njena globina pa že namiguje na nevrozo, ki ji mora sodobna psihologija še najti ime. Lucas je dejansko poimenoval vse, prav vse like, tudi tiste, ki se v filmu pojavijo le v kratkih, skupinskih kadrih in imajo le nekaj malega ali pa sploh nič teksta.

Vsako ime je njegovo delo, recimo Yarael Poof, Plo Koon in Saesee Tiin (koncil Jedijev v prvi epizodi), Shu Mai, Po Nudo in Passel Argente (separatistični vodje v drugi epizodi), Momaw Nadon in dr. Evazan (ostudneži iz kantine v četrti epizodi) pa 4-LOM, Dengar in Zuckuss (plačanci iz pete epizode) ter Droopy McCool in Max Rebo (Jabbino spremstvo v šesti epizodi). Brez teh likov bi bila Vojna zvezd le družinska limonada z laserji.

Babe!

Luke se v filmu še danes zdi tako neustrašen kot pred desetletji ob prvem gledanju, Han pa še vedno eleganten in pogumen. Kaj pa si danes mislimo o Lei, razen morda tega, kakšna tečka je pravzaprav bila? Eno je, če pozdraviš zloveščega guvernerja Tarkina z besedami: »Prepoznala sem vaš gnusni smrad takoj, ko so me pripeljali na ladjo.« Ampak zakaj, za vraga, je tako razdražljiva in sitna do Hana?

»Ti zategnjeni, bebasti, zanemarjeni črednik,« mu reče. Prav tako je jezna, ko on pravilno ugotovi, da ji je všeč (»Kapitan, to, da me držite, še ni dovolj, da bi postala vzburjena.«), ko on namigne na poljub (»Raje bi kušnila Wookija!«) in ko on (spet popolnoma pravilno) ugotovi, da ga ona pravzaprav ljubi (»Ne vem, od kod ti te zablode, laserček.«). Han je sicer srečen, da jo na koncu Jedijeve vrnitve le dobi, ampak po kaki dekadi zakonske (ne)sreče ga dama popolnoma izmozga.

Za mišjo dlako

Montaža – to je sranje. Mlada britanska igralka Koo Stark je morda upala na veliko prihodnost, ko se je potila na snemanju v Tuniziji, kjer je igrala Camie, Lukovo prijateljico, ki fanta kliče Wormie. A Lucas je Camie odrezal iz končne verzije filma in Starkova si je morala slavo poiskati drugače. Igrala je v erotičnih filmih, pozneje pa shodila z britanskim princem Andrewjem. Ta kombinacija ji je končno, pa čeprav le za kratek čas, izborila naslove v tabloidih. Podobno se je zdaj pri Vrnitvi Sitha zgodilo z igralko Bai Ling (dokaze najdete na strani 22), ki je svojo vlogo senatorke odigrala oblečena le v tetovaže. Zaman.

Pa bi sploh kaj štelo?

Harrisona Forda je saga izstrelila naravnost med zvezde. Med največje. Kaj pa drugi? Mark Hamill je le še prodajal svoj glas za animacije in računalniške igrice. Carrie Fisher piše napol avtobiografske romane in dobiva cameo vloge v filmih, ki jim lahko pomaga le cameo vloga Carrie Fisher. Billy Dee Williams je reklamiral liker. Celo Lucas je kiksnil, posnel Howard the Duck in zapustil režijski stolček, dokler niso naredili predelave originalnih delov Vojne zvezd. Po zarotniški teoriji si je Harrison Ford priboril kariere vseh drugih v igri pokra. Ampak kako si lahko potem razložimo njegovih zadnjih šest filmov?

Hmmm ...

Po šestnajstih letih premora se je Lucas leta 1999 spet lotil Vojne zvezd. A čeprav sta filma, ki sta sledila, požela precejšnjo slavo, je morda Lucas vseeno čakal predolgo. Nova filma namreč trpita za resnobnostjo, odtujenostjo in vizualno hladnostjo. Še več, Lucas je posrkal iz zgodbe vso poetičnost. Namesto da bi Sila ostala nejasna, nerazdelana skrivnost, vse skupaj zdaj spominja na serijo Na kraju zločina v prihodnosti.

Lucas namreč razkrije, da je skrivnostna sila pravzaprav gomila mikroskopskih kreatur, imenovanih midikloriani, ki živijo v krvi. Več ko jih imaš, bolje lahko čaraš. Po jungovski razlagi je Lucas s tem Silo kot simbol (nekaj, kar lahko pomeni več stvari različnim ljudem) spremenil v znak (točno določen koncept). Nam je bilo pač bolj všeč, ko še nismo mislili, da imajo Jediji nekakšne galaktične garje.

Oboževalci čakajo

Saga je navdušila ogromno ljudi, celo tako zelo, da so bili za to pripravljeni tvegati svoje zdravje, imetje, hja, svoje življenje. Od nekdaj so si najbolj goreči postavljali šotore pred kinodvoranami, in to že mesece pred premiero. Tudi Jeff Tweiten. Gospod iz Seattla je od 1. januarja čakal na premiero filma Maščevanje Sitha. Kako je kampirati pred kinom? Njegov blog najdete na internetni strani waitingforstarwars.blogspot.com.

Ustvari si sam ...

Filmska serija je motivirala številne ustvarjalce, da so posneli svoje lastne variante Vojne zvezd. Med boljšimi je ena izmed prvih, ki jo je leta 1977 posnel Kevin Rubio in nosi naslov Troops. Tematika: nekakšne policijskim podobne vožnje s storm trooperji po planetu Tatooine. Lukov stric Owen in teta Beru sta v tej variaciji očitno nagnjena k nasilju v družini, sploh kadar ga ona malce cukne. Tovrstne reinterpretacije si lahko pogledate na theforce.net/fanfilms.

... in zbiraj, zbiraj, zbiraj

Vojna zvezd, filmska saga: hudo! Vojna zvezd, franšiza: fenomenalno! Kaj fenomenalno, huronsko! Med letoma 1978 in 1986 so prodali 250 milijonov figuric iz tematike Vojne zvezd. Edina lika, ki nikoli nista bila predelana v figurice, sta bila stric Owen in teta Beru. Najbolj redek primerek med figuricami je modri (!) Snaggletooth, napačno pobarvana figurica nepomembnega lika iz scene v kantini.

Prvi set figuric iz Vojne zvezd je dobila monaška princesa Grace. Zadela jih je na nagradni igri, ki jo je organiziral Bernie Loomis (dizajner figuric) leta 1977, ko je obiskal Monako. Lucasova najljubša igračka je maketa robotka R2-D2. Studiji Lucasfilm so jih za vse zaposlene naročili več tisoč.

Nesramnost kot najvišja oblika laskanja

Spaceballs morda ni najboljši film Mela Brooksa, je pa definitivno najboljša parodija Vojne zvezd.

Rdeče galaksije, plave galaksije

Govorimo o politiki, seveda. Ameriški politiki. Demokratom je Vojna zvezd všeč kot film, republikanci pa dejansko uporabljajo njeno terminologijo! Še pred Johnom McCainom in Dickom Cheneyjem je Ronald Reagan prvi govoril o Vojni zvezd – naslov je uporabil za ljubko poimenovanje svojega raketnega sistema, Sovjetsko zvezo opisal kot »zlobni imperij«, astronavte pa v nebo pošiljal z besedami: »Naj bo Sila z vami.«

Imam slab občutek …

Grozeča prikazen in Napad klonov premoreta zanimivo zgodbo in vznemirljive akcijske prizore, toda količina blebetanja (Jar Jar!) ju naredi skoraj negledljiva. Nam je Lucas s Sithom pripravil kaj posebnega?

Pa še to

Darth Vaderja so odigrali kar trije igralci. David Prowse je bil telo, Sebastian Shaw je vstopil, ko so ga posneli v obraz, glas pa mu je posodil večni James Earl Jones.V malem robotku R2-D2 je bil čisto pravi igralec po imenu Kenny Baker. Gospodič je visok 123 cm. V delu Imperij vrača udarec je Alec Guinness (Obi-Wan) povedal ves svoj tekst v šestih urah. Tako pač to počnejo profesionalci.

Spregledano

  • Vnovič si oglejte stare Lucasove mojstrovine in bodite pozorni na te podrobnosti:
  • V Imperij vrača udarec lahko med evakuacijo mesta Cloud City opazite bežečega igralca, ki je oblečen v kostum sladoledarja.
  • V začetni sceni filma Indiana Jones: Lov za izgubljenim zakladom Indy beži z zlatim idolom v hidroletalu, ki ima registracijsko številko OB-3PO. Jasno, zadeva se navezuje na Obi-Wana in robota C-3PO iz Vojne zvezd.
  • Deli galaktične bojne ladje Death Star v procesu gradnje spominjajo na obris San Francisca, Lucasovega najljubšega mesta.
  • Med znamenito sceno letenja skozi asteroidno polje v delu Imperij vrača udarec je eden izmed asteroidov pravzaprav – krompir.
  • Zvok laserskega meča so posneli tako, da so mikrofon zapeljali mimo prižganega TV-sprejemnika.
  • Ime enega izmed plačancev, ki v delu Imperij vrača udarec poslušajo govor Dartha Vaderja, je 4-LOM. Kratica pomeni For love of money (Za ljubezen do denarja).

Da bo nepoučenim bolj jasno:

  • Vojna zvezd, epizoda IV, Novo upanje (1977)
  • Vojna zvezd, epizoda V, Imperij vrača udarec (1980)
  • Vojna zvezd, epizoda VI, Jedijeva vrnitev (1983)
  • Vojna zvezd, epizoda I, Fantomska pošast (1999)
  • Vojna zvezd, epizoda II, Napad klonov (2002)
  • Vojna zvezd, epizoda III, Maščevanje Sitha (2005)

TEKST: Scott Alexander in Josh Robertson

FOTO: Continental film, arhiv

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri