Šport s tretjo dimenzijo

  • 18.04.2008

»Kite surf je daleč največji užitek!« je navdušeno komentiral Tomaž Glavič, eden prvih Slovencev, ki se je navdušil za ta šport, čeprav je poizkusil že tako rekoč vse – od deskanja na vodi in snegu, gorskega kolesarjenja do potapljanja, jadralnega padalstva in podobnih novodobnih adrenalinskih športnih pogruntavščin. »Voziš, jadraš, glisiraš, skačeš, letiš, izvajaš trike. Vse se dogaja v treh dimenzijah! In v primerjavi z drugimi športi kite surf sploh ni tako fizično naporen.«

7 fotografij v galeriji

Tridimenzionalni šport? Seveda. Kite surf – po slovensko bi mu rekli jadranje na deski s padalom – se ne dogaja samo na vodni ploskvi, torej v dveh dimenzijah, tako kot večina športov, ampak je pri njem navzoča tudi vertikalna komponenta. Ker kitesurfarji namesto klasičnega jadra uporabljajo padalo, po funkciji nekoliko podobno otroškemu zmaju, se lahko z njim tudi dvignejo.

Seveda je to v največji užitek prav surfarju, a tudi gledalcem, ki se jih ob tovrstnih vragolijah na obali nabere kar veliko. Neredko se zgodi, da publika nakloni surfarjem tudi spontan bučen aplavz, saj so skoki že pri »amaterjih« visoki tudi do pet in pri profesionalcih celo do petnajst metrov.

Kite surf je sestavljen iz padala, katerega površina meri od 12 do 16 kvadratnih metrov (odvisno od moči vetra in surfarjeve teže). Njegovo ogrodje so pravzaprav napihljive cevi, ki obdržijo padalo na vodi, če pade vanjo. Zato padala nikar ne poskušajte izdelati doma z maminim šivalnim strojem, ker vam ne bo uspelo. Sicer pa je »kite« ali padalo privezano s štirimi zelo tankimi, enomilimetrskimi vrvicami (vsaka zdrži vsaj 250 kilogramov) na trapez in na bar, ki je kot nekakšna balanca oziroma krmilo.

Tudi deske so različnih dolžin, od 140 do 180 centimetrov. Boljši ko smo, krajšo desko lahko upravljamo. In za nameček – ko vse skupaj zložimo, je opreme za ne prav velik nahrbtnik, in seveda še deska. S to posebno opremo lahko torej švigamo po morju, skačemo v zrak – mimogrede, najdaljši skok je trajal več kot osem sekund. Veliko je možnosti za razne trike, ki so pečat stila vsakega posameznika. Prav zato nekateri govorijo o baletu na vodi.

Toda kot pri vsaki atraktivni stvari tudi pri kite surfu ni vse tako preprosto, kakor je videti na prvi pogled. Lahko je tudi precej nevarno. Zato nikakor ni dovolj, da gremo v trgovino, kupimo opremo in se gremo kite surfing. V večini trgovin popolnemu začetniku te opreme niti ne bi prodali. Najprej je treba opraviti tečaj, na katerem nas v nekaj dneh naučijo teh veščin, lahko pa tudi sami poiščemo koga, ki to obvlada in nam odpre vrata čistega športnega užitka.

Kite surf je zelo mlad šport. Prvi prototipi so se pojavili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, z novo idejo pa so se ukvarjali predvsem Francozi. Kot šport se je uveljavil leta 1998, k nam pa so ga prinesli dve leti zatem. Toda, smola, Jadran ni najprimernejši za ta šport. Predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne obale. Za jadranje na deski s padalom mora biti obala čista, se pravi brez dreves, hiš, skal itd.

Kaj lahko se namreč zgodi, da surfarja odnese in vrže v prvo stvar, ki se znajde na poti. Zato so najugodnejše peščene in široke obale, kakršne so na Havajih. Toda kljub temu se tudi na Jadranu najde primeren kraj, nekateri so celo v Sloveniji.

Drug pomemben dejavnik je veter. Ne sme biti ne premočan ne preveč sunkovit. Zato burja ni najugodnejša, saj piha sunkovito in s kopnega na morje. Tako se lahko hitro zgodi, da jadralca odnese na odprto morje in ga z malo smole odloži nekje v Italiji – seveda v zelo slabem stanju. Tudi močan jugo za povprečne jadralce ne pride v poštev, saj piha z morja na kopno in verjetno ni najprijetneje, če človeka vrže na ostro skalo na obali ali se zaplete v osamljen dalmatinski borovec.

Tako ostane še maestral, ki velja za najprimernejši veter in je na srečo najpogostejši prav poleti. Vsi jadralci dobro vedo, da je najmočnejši in najprimernejši na Braču. Tako je zaradi oblike obale Bol na Braču postal tudi najbolj priljubljen kraj za jadranje na deski s padalom na Jadranu. Tesno za petami mu sledi Vigan na polotoku Pelješac (ampak ne julija in avgusta, saj sta takrat obe plaži polni

kopalcev).

In v Sloveniji? Pravzaprav imamo kar srečo, da imamo na nekaj kilometrih obale primeren kraj, in sicer na Izolskem rtu, ki je za dobrega jadralca primeren v ne preveč močni burji. Najboljše za učenje pa je po mnenju Tomaža Glaviča, enega prvih slovenskih kitesurfarjev, morje pri italijanskem Tržiču/Monfalconu (dobro uro vožnje iz Ljubljane). Tam sega voda do kolen nekaj kilometrov (s peščenim dnom) in je tako najprimernejša za začetnike.

»Ti dve lokaciji sta res blizu in neredko se zgodi, da se zjutraj dogovorimo, sedemo v avtomobile, oddrvimo na morje, dve ali tri ure uživamo, potem pa nazaj v Ljubljano v službo,« pravi Glavič. Pozimi, ko je tudi na morju še kako mrzlo, se lahko naučimo tovrstnih veščin tudi na kopnem – na snegu. Na širokih zasneženih planjavah, kjer ves čas piha, že lahko včasih opazimo padala, ki vlečejo umetnike na deski ali smučeh. Takšnih krajev je v Sloveniji mnogo, trenutno znana sta Bloke in letališče pri Postojni.

Ravno ko smo se s Tomažem pogovarjali o skrivnostih kite surfa, je zazvonil telefon in v trenutku so se dogovorili: »Čez dve uri se dobimo na Blokah, da surfamo na snegu.«

V Sloveniji je že okrog petdeset privržencev tega uživaškega in hkrati zahtevnega športa. Glede na čedalje večjo popularnost jadranja na deski s padalom v svetu in zelo pozitivno »sceno«, ki vlada v tem vodno-zračnem baletu, lahko napovemo, da se bo število kitesurfarjev kaj kmalu povzpelo do trimestnega števila.

Lokacije

Na Jadranskem morju ni veliko primernih krajev za ta šport, vendar pa jih je ravno prav, da se lahko naučimo potrebnih veščin in nato kot mojstri tudi uživamo:

  • Izola
  • Marina Julia (Monfalcone/Tržič)
  • Lignano (dve uri iz Ljubljane)
  • Bol na Braču
  • Viganj na Pelješcu

Zlasti privlačni so drugi morski kraji po zemeljski obli, med katerimi so seveda najboljši topli in eksotični s palmami, kjer se ponavadi najde še kopica izjemnih primerkov nežnejšega spola. Klasični kraji tega tipa:

  • Cabarette v Dominikanski republiki
  • El Yaque – Isla Margarita v Venezueli
  • Maui – severna obala na Havajih
  • Cabo-Frio v Braziliji
  • Nova Kaledonija
  • Južnoafriška republika
  • Madagaskar

Sicer pa tudi malo bliže ni nič slabše. Skoraj na pol poti do najbolj oddaljenih najdemo naslednje bisere:

  • Rdeče morje – obala Egipta – Hurghada
  • Kanarski otoki
  • Zelenortski otoki
  • jug Španije
  • jug Francije

Osnovna oprema

  • »kite« oziroma padalo
  • trapez
  • bar (ali neke vrste drog oziroma balanca)
  • komplet vrvi in varnostna odpenjala
  • zračna tlačilka za obliko padala
  • deska
  • obleka
  • rokavice
  • za začetnike še rešilni jopič in čelada

Tečaji

Cena

Za začetniško opremo in obleko boste v trgovini Freestyle odšteli okrog 320 tisoč tolarjev, za vrhunsko opremo (in obleko) pa okrog 470 tisoč.

TEKST: Urban Golob

FOTO: Andrej Crček, Manu Morel, Alex Jowet

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri