Snemanje videa HD

  • 04.01.2011

Snemanje videa s fotoaparatom seveda ni nič novega, navsezadnje je to le zaporedje mirujočih slik, ki ob določeni hitrosti predvajanja ustvarijo vtis gibajoče slike. Vendar je razvoj digitalnih zrcalnorefleksnih (DSLR) fotoaparatov nje­govo kakovost ponesel na novo raven.

(Foto: Pro Plus)

8 fotografij v galeriji

Na začetku je bil film

Že vse od bratov Lumie`re je kamera temeljnega pomena, natančneje, eksistencialno orodje, brez katerega si je težko predstavljati produkcijo filmov, televizijskih oddaj in videov (pa čeprav imajo računalniki v tem pogledu pri produkciji vse pomem­bnejšo vlogo). Razvoj tega orodja za zajem slike je bil vedno v ospredju filmskega ustvarjanja oziroma ustvarjalcev, pa zato seveda tudi podjetij, ki se ukvarjajo s tehnološkim vidikom razvoja. Na začetku je bil medij zajema slike filmski trak, ki je imel prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Minilo je skoraj stoletje, preden se je medij zajemanja oziroma shranjevanja posnetega materiala spremenil.

Digitalni zasuk

Digitalna (video) doba se je začela konec sedemdesetih oziroma v začetku osemdesetih let minulega stoletja, najprej v televizijski in videoprodukciji, v zadnjih letih pa je z razvojem novih digitalnih 'filmskih' ­kamer digitalizacija osvojila tudi profesionalno filmsko produkcijo. Gre za tako imenovano digitalno kinematografijo, v kateri namesto tradicionalnih filmskih kamer uporabljajo digitalne, denimo red one (zaradi razmeroma nizke cene je razširjena v neodvisni filmski produkciji), Sonyjevo serijo kamer cinealta (uporabili so jih pri snemanju Cameronovega 3D-spektakla Avatar) in arriflex alexa (podjetje Arri je vodilno pri proizvodnji in prodaji filmske opreme in to mesto kani obdržati tudi v digitalni dobi). Te digitalne kamere vsebujejo slikovna tipala (CMOS oziroma CCD), s ka­terimi ustvarijo sliko, ker pa gre za isti princip delovanja kot pri digitalnih zrcalnore­fleksnih fotoaparatih z možnostjo snemanja videa v HD, je sklep jasen – Hollywood za vsak žep!

(R)evolucija

S pojavom digitalnih kamer je bil postav­ljen nov mejnik v filmski, televizijski in vi­deoprodukciji. Podoben mejnik se nam obeta zdaj v obliki HDSLR-jev, se pravi DSLR-jev z zmogljivostjo snemanja videa (full) HD.

Začetek ni bil preveč glamurozen, na ­hitro skupaj spravljen kratki film s predprodukcijskim primerkom fotoaparata canon 5D mark II (prvi DSLR s podporo snemanja v full HD), ki ga je septembra 2008 posnel profesionalni fotograf Vincent Laforet. Kratki film Reverie (Sanjarjenje), v katerem sprem­ljamo mladeniča, ki hiti po mestu v iskanju ženske svojih sanj, je ustvaril v dveh nočeh in ga po triurni poprodukcijski fazi naložil na spletni videoportal Youtube.

Film sam po sebi ne bi pritegnil večje pozornosti, če ne bi bil posnet s fotoaparatom v noči (z malo oziroma skoraj nič umetne svetlobe), v polni visoki ločljivosti (full HD) ter s kakovostjo slike, ki se je lahko kosala z do tedaj veliko dražjimi konkurenčnimi digitalnimi kamerami. Spletni novičarski portali oziroma blogi (Gizmodo, Engadget ...) so pograbili novico in video je imel čez teden dni že več kot dva milijona ogledov. Kocka je padla, poti nazaj ni bilo več, HDSLR-ji so začeli pohod v videoprodukcijo.

Hiša, ki je zgradila HDSLR

Serija Zdravnikova vest (House M.D.) velja za eno najbolj priljubljenih na svetu in dejstvo, da je bila zadnja epizoda šeste sezone posneta samo s HDSLR-ji, natančneje s tremi fotoaparati canon 5D mark II, govori ogromno v prid tehnologiji, vgrajeni vanje. Režiser Greg Yaitanes in direktor fotografije Gale Tatterstall sta se za snemanje z njimi odločila na podlagi scenarija, ki je zahteval prizore v ruševinah podrte stavbe, kar je pomenilo tesne in temne prostore, kjer bi konvencionalne kamere zased­le preveč prostora.

Eden od razlogov je bila tudi kakovost slike, predvsem globinska ostrina (depth of field), ki jo običajno vidimo le v filmih na velikem platnu. Epizodo z naslovom Help Me (Pomagaj mi), ki so jo premierno predvajali maja 2010, so kritiki odlično sprejeli, prav tako tudi občinstvo, in velja za prvo dramsko serijo v primetimu, posneto samo s HDSLR-ji. Po končanem snemanju je direktor fotografije Gale Tatterstall podal izjavo, ki še dodatno podkrepi dejstvo, da DSLR-ji z zmožnostjo snemanja videa v tehnologiji HD pomenijo novo obdobje v filmski, televizijski in videoprodukciji: »Menim, da so ti fotoaparati tako revolucionarni kot karkoli, kar smo videli v tej industriji v zadnjih tridesetih letih.«

Nihil perfectum

Seveda se moramo zavedati, da so DSLR-ji s sposobnostjo snemanja videa v HD-ju najprej še vedno fotoaparati, namenjeni fotografiranju, ne snemanju videa, zato ne gre pričakovati, da so za vse naloge enako dobri kot namenske kamere. Ena glavnih težav je fokusiranje, ki je težavno, če nimate dobrega objektiva (kar je težava tudi pri približevanju) oziroma niste izkušen snemalec in je za zdaj v večini HDSLR-jev na voljo samo ročno. Se bo pa zato avtofokus znašel v novejših HDSLR-jih, ki pravkar prihajajo na trg (denimo nikon D3100). Prav tako ne pričakujte, da bo integrirani zvočnik podiral rekorde v kakovosti zvoka, bo pa zadovoljil osnovne uporabnike, napred­nejši bodo najbrž posegli po zunanjih re­šitvah, kjer je izbira velika.

Še ena pomanjkljivost je, če sploh, da je najdaljši (neprekinjen) posnetek lahko dolg le 12 do 15 minut. Razloga za to sta dva: prvi je datotečni sistem FAT32, ki ga uporabljajo DSLR-ji oziroma spominske kartice (SD oziroma CF) za shranjevanje podatkov, saj je omejen na štiri gigabajte dolge datoteke. Drugi pa je davčna zakonodaja, saj so se s to potezo izdelovalci HDSLR-jev izognili višji davčni stopnji, v katero bi padli aparati, če bi lahko po­sneli več kot pol ure neprekinjenega ma­teriala. To bi jih namreč klasificiralo kot ­kamero, in ne fotoaparat. Sicer pa, kdaj ste nazadnje videli video, ki bi imel en ­kader daljši od desetih minut?

Še zadnja nevšečnost je pregrevanje slikovnega tipala. Razlog je v tem, da imajo HDSLR-ji veliko tipalo, zapakirano v razmeroma majhno ohišje fotoaparata, ki je brez aktivnega hlajenja, zato se po nekaj časa nenehnega snemanja začne pregrevati, ­fotoaparat pa takrat samodejno ugas­ne. Ampak pretiranega strahu ni, saj se to pri normalni uporabi, kar velja za 99 odstotkov uporabnikov, ne zgodi.

Prihodnost HDSLR-jev

Trenutno je nesporni kralj med fotoaparati HDSLR podjetje Canon, ki se je njihovi uporabi v videonačinu najbolj posvetilo. Tekmeci seveda ne spijo. Nikon, katerega prvi je bil D90, že s polno paro izpopol­njuje HDSLR-je z lastnimi inovacijami, D3100 ima na primer prvi možnost konstantnega avtofokusa. Možnost snemanja pa v svoje DSLR-fotoaparate vgrajujeta tudi Sony in Pentax. Sicer pa je Sony predstavil tudi konkurenčno rešitev v obliki kamere oziroma kamkorderja z zamenljivimi objektivi, sony NEX-VG10, ki pomeni neke vrste sinergijo med fotoaparatom DSLR in digitalno kamero.

Revolucija, ki jo HDSLR-ji prinašajo v svet videa, ni toliko v sami tehniki, kakor je v njeni uporabi. Odlična kakovost slike, večstranska uporabnost in nizka cena (v primerjavi s konkurenčnimi izdelki iste kakovosti) so videoprodukcijo močno razširili. Vsak, ki ima kaj talenta in je pripravljen vložiti nekaj časa v to, ima zdaj tudi močno orodje, ki mu omogoča preizkušanje svojih sposobnosti. Če se zaradi tega lahko nadejamo več režiserjev, kot so Kub­rick, Spielberg ali Fincher, ki se bodo kalili in ustvarjali že v mladih letih, ni s tem nič narobe.

Video HDSLR na spletu

V zadnjih dveh letih je na svetovnem spletu zrasla ogromna skupnost uporabnikov oziroma ustvarjalcev v tehniki HDSLR, ki vsak dan objavijo na stotine videov, predvsem na spletnih videoportalih, kot sta Youtube (www.youtube.com) in Vimeo (www.vimeo.com). Za ogrevanje priporočamo ogled treh, narejenih izključno s HDSLR-ji. Reverie (Vincent Laforet), začetnik trenda HDSLR, The Last 3 Minutes (Shane Hurlbut), kratki igrani film, ki dodobra prikaže možnosti inovativnega in kreativnega ustvarjanja s HDSLR-ji, in Monument Valley (Philip Bloom), kratek dokumentarni film, ki izstopa s prelepimi posnetki narave ter uporabo tehnike snemanja z zajemom slike v intervalih (time-lapse).

HDSLR od blizu

Kot smo že omenili, gre pri HDSLR-jih za digitalne zrcalnorefleksne fotoaparate, ki poleg fotografiranja omogočajo tudi zajem videa v (polni) visoki ločljivosti (HD oziroma full HD). Slika oziroma video se zajema s slikovnim tipalom (CMOS), ki je srce vsakega DSLR-ja, ker pa je ločljivost videa manjša od ločljivosti tipala (glede na model je lahko ta več milijonov slikovnih pik), pomeni, da se video pomanjša (downsampling) s slike celotnega ­tipala na velikost HD (1280 krat 720 slikovnih točk) oziroma full HD (1920 krat 1080 slikovnih točk) videa.

Video lahko snemamo tudi z različnimi hitrostmi, med drugim tudi z 24 sličicami na sekundo (FPS, frames per second), kar velja za standard pri kinofilmih, ter v formatih PAL (25 fps) oziroma NTSC (30 fps). Nekateri HDSLR-ji (denimo canon 7D, 550D) podpirajo tudi snemanje s 50 oziroma 60 sličicami na sekundo, ki jih lahko pozneje pretvorimo v počasne posnetke, kar je zlasti uporabno, ko snemamo hitro premikajoče se predmete. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je kakovost slike najprej odvis­na od objektiva, ki ga nataknemo na ohišje fotoaparata. Ker so dobri dragi, se kaj rado zgodi, da za kakovosten objektiv odštejemo tudi dva- do trikrat več denarja kot za samo ohišje fotoaparata, da o namenskih kinematografskih objektivih niti ne govorimo.

Več informacij, nasploh o HDSLR-jih (oprema, tehnike snemanja …) oziroma o ustvarjanju z njimi najdete na www.cinema5d.com.

5 najboljših fotoaparatov HDSLR

Seznam je razdeljen glede na uporabniške izkušnje in ceno. Cene, ki so okvirne in lahko odstopajo, veljajo samo za ohišje oziroma body (torej brez objektiva) posamez­nega fotoaparata ter pomenijo najugodnejšo ponudbo na danem trgu (Slovenija, EU, ZDA). Pri nakupu v tujini je treba upoštevati, da fotoaparat ne vsebuje garancije kot v Sloveniji, pri nakupu iz ZDA pa tudi DDV ter carinske dajatve. Morebitna poštnina pri cenah ni upoštevana.

Za profesionalne uporabnike
Canon 5D mark II (www.canon.com), cena: 2150 € (Slovenija), 1785 € (EU), 1660 € (ZDA)
Canon 7D (www.canon.com), cena: 1380 € (Slovenija), 1150 € (EU), 965 € (ZDA)

Za naprednejše uporabnike
Canon 60D (www.canon.com), cena: 1250 € (Slovenija), 930 € (EU), 680 € (ZDA)
Canon 550D (www.canon.com), cena: 765 € (Slovenija), 620 € (EU), 500 € (ZDA)

Za začetnike
Nikon D3100 (www.nikon.com), cena: 600 €* (Slovenija), 470 € (EU), 410 € (ZDA)

* V Sloveniji je mogoče nikona D3100 kupiti samo skupaj z objektivom nikkor AF-S DX 18-55 mm VR.

Tekst: Rok Mele
Foto: Canon, Pro Plus, Nikon

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri