Silikonski prsni vsadki: Razlog za srečo ali obžalovanje?

  • 29.12.2017

Vstavljanje silikonskih vsadkov je v sodobni družbi vse bolj razširjeno, saj vedno več žensk hrepeni po večjem in čvrstem oprsju. Zaradi ponudbe vsadkov različnih cenovnih razredov so postale večje ali lepše oblikovane prsi uresničljiv ideal tudi za manj premožne ženske. Ocenjeno je, da ima silikonske vsadke vsajeno približno od pet do deset milijonov žensk po vsem svetu. Samo v Združenih državah Amerike iz kozmetičnih in rekonstruktivnih vzrokov vsako letno vstavijo približno 450 tisoč silikonskih vsadkov.

(Foto: Shutterstock)

Polemika glede varnosti prsnih vsadkov se je začela že okrog leta 1990. Več let so se vrstile tožbe žensk, ki so trdile, da vsadki puščajo in da povzročajo vrsto bolezni, med drugim raka in revmatični artritis. Zaradi vedno več­jega števila tožb in pritiska medijev glede morebitne škodljivosti silikona je ameriška zvezna Agencija za hrano in zdravila (FDA) leta 1992, ko si je prsi kirurško povečalo že skoraj sto tisoč žensk, prepovedala prodajo silikonskih prsnih vsadkov. Toda leta 2006 je FDA preklicala 14-letno prepoved in odob­rila vsadke, ki jih proizvajata kalifor­nijski podjetji Mentor in Allergan. Ti vsadki se uporabljajo tudi v Sloveniji. Omenjena pro­izvajalca sta namreč na podlagi več kot desetletnega kliničnega preizkušanja, ki naj bi vključilo več kot 40 tisoč žensk, predložila dokaze, da ženske s prsnimi vsadki ne obolevajo za sistemskimi boleznimi vezivnega tkiva in rakom pogosteje kot ženske, ki so brez njih. V Mentorjevo raziskavo je bilo sprva vključenih 40 tisoč žensk z vsadki, vendar so po treh letih izgubili stik z 80 odstotki žensk, Allergan pa je s polovico žensk, ki so sodelovale v raziskavi, izgubil stik po dveh letih. Raziskave, v katerih je precej udeleženk nehalo sodelovati, so sprožile številne pomisleke in vprašanja. So proizvajalci iz­gubili stik z ženskami, ker so bile zadovoljne z vsadki in zato niso več obiskale estetskega kirurga ter se ukvarjale z vprašalnikom? Ali pa so se zaradi morebitnih zdravstvenih težav odločile za odstranitev vsadkov pri drugem kirurgu in niso želele sodelovati v raziskavi? Možno je tudi, da udeleženke raziskave niso povezovale zdravstvenih težav s silikonskimi vsadki, ker niso bile seznanjene z možnimi zapleti.

Polemika glede varnosti prsnih vsadkov se je pred nekaj leti pojavila tudi v Evropi. V Franciji je namreč leta 2011 izbruhnila afera zaradi silikonskih vsadkov podjetja Poly Implant Prothese (PIP). Francosko ministrstvo za zdravje je istega leta pozvalo 30 tisoč žensk s silikonskimi prsnimi vsadki, ki jih je izdelalo podjetje PIP, naj si jih odstranijo, potem ko so pri osmih ženskah s temi vsadki ugotovili raka. Proti proizvajalcu spornih vsadkov je bilo vloženih pet tisoč tožb. Podjetje PIP so zaprli, saj je bilo ugotovljeno, da je podjetje namesto medicinskega silikona uporabljajo industrijski silikon, pri katerem naj bi bile poškodbe bistveno pogostejše kot sicer. PIP je proizvedel okoli 100 tisoč takšnih protez oziroma vsadkov na leto, od tega jih je približno 80 odstotkov izvozil, predvsem v Južno Ameriko, Španijo in Veliko Britanijo.

Nezaželene posledice

V zadnjem času so mediji spet začeli poročati o morebitnih nevarnostih prsnih vsadkov. Žena ustanovitelja Playboya in tudi Playboyevo dekle meseca Chrystal Hefner je v Združenih državah Amerike dvignila precej prahu, ko je na družabnih omrežjih objavila zapis z naslovom Moji prsni vsadki so me počasi zastrupljali'. Nekaj let po vstavitvi silikonskih vsadkov je namreč začela opažati simptome, kot so utrujenost, srbečica in bolečine v mehurju, kasneje pa so se pojavili še intoleranca za hrano in pijačo, bolečine v hrbtenici, vratu in ramenih, izguba spomina, počasnejša rast las in slaba odpornost. O tem je tudi javno spregovorila. Kmalu so se na družabnih omrežjih oglasile ženske s podobnimi težavami, ki so trdile, da so njene težave povezane s prsnimi vsadki. Crystal je odkrila, da je v Združenih državah Amerike odstranitev prsnih vsadkov deseti najpogostejši poseg. Vsadke, ki jih je imela osem let, si je dala odstraniti 15. junija 2016 in kmalu so bolečine v vratu izginile, medtem ko so nekatere težave še vedno prisotne. O svojih zdravstvenih težavah je spregovorila, ker je želela širšo javnost seznaniti z možnimi posledicami povečanja prsi.

Podobne simptome, kot jih je opisala Hefnerjeva, je leto dni po vstavitvi vsadkov opazila tudi Maja [ime je zaradi varovanja zasebnosti podatkov spremenjeno]. Vsadke, ki so polnjeni s silikonskim gelom, si je dala vstaviti pred tremi leti zaradi povešenosti dojk in izgube maščobe. Pravi, da je prejela tudi certifikate, kjer piše, da so prsni vsadki trajni. Kasneje pa so ji povedali, da jih je treba menjavati. Pred estetskim posegom je imela slikanje dojk in posvet, na katerem je niso opozorili o morebitnih težavah. Morala pa je podpisati izjavo, da je operacija na lastno odgovornost. Eno leto po operaciji so se pojavile težave, med drugim tudi avtoimunske bolezni. Diagnosticiran ima benigni tumor, fibromialgijo, povišane bele krvničke. »'Težave, ki me spremljajo dve leti, pa so nespečnost, srbenje, bolečine, povečan utrip srca, depresija, nervoza, izguba spomina,« pravi Maja, ki zatrjuje, da je bila pred operacijo popolnoma zdrava. Na vprašanje, ali so zdravniki potrdili, da so njene bolezni povezane s silikonskimi vsadki, odgovori: »Ne, potrdili so le sum. V Sloveniji namreč ne obstajajo testi za dokazovanje silikona v celicah. Nihče ni prevzel odgovornosti. Rekli so mi, da sem ena od redkih žensk, ki ne prenaša silikonskih vsadkov. Niso mi ponudili ničesar, razen tega, da mi jih lahko takoj odstranijo, ko sem jih seznanila s testi.« Zaradi zdravstvenih težav in simptomov, kot so utrujenost, izguba spomina, alergije, intoleranca za hrano in pijačo, srbečica, bolečine v sklepih, kožne spremembe, obžaluje vstavitev vsadkov, saj pravi, da ima zaradi nenehnih preiskav in obiskov klinik dve leti uničenega življenja.

(Ne)Varnost lepotnih posegov na dojkah

Za strokovno mnenje o varnosti posegov na dojkah in morebitni povezavi med prsnimi vsadki in zdravstvenimi težavami smo prosili predstojnika Kliničnega oddelka za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in predsednika združenja plastičnih kirurgov, dr. Uroša Ahčana, ki pojasnjuje, »da se po posegu na dojkah lahko pojavijo zelo razno­like težave, ki so lahko posledica iz­bire napačne tehnike, slabega načrtovanja ali izvedbe operacije, napačne izbire materialov oziroma vprašljive kakovosti materi­alov. Končni rezultat pa je odvisen tudi od pridruženih bolezni in lastnosti tkiva. Celjenje tkiv je zelo kompleksno in odvisno od številnih dejavnikov. Že zgolj pomanjkljiv vnos hranil in kajenje lahko bistveno vplivata na celjenje in brazgotinjenje. Včasih pa je glavna težava zgolj nerealno pričakovanje in spoznanje, da lepe, nove dojke niso rešile družinskih ali poslovnih težav.« Mednarodno priznani estetski kirurg pravi, da je pred vsakim kirurškim posegom potreben natančen pogovor o možnih rešit­vah. »Pogosto imamo na voljo več različnih možnosti, ki jih lahko predlagamo pacientki. Za vse pa je treba natančno pojasniti potek zdravljenja, pričakovane rezultate, možne zaplete in rešitve. Nikoli ne smemo pozabiti tudi na kratko- in dolgoročne posledice.

Kirurški poseg je navadno agresiven in nepovraten postopek, ki trajno spremeni podobo in za seboj pusti brazgotine. Zato je poglobljen pogovor nujno potreben in prav tako izbira glede na želje in možnosti vsa­kega posameznika. Pri operacijah dojk se pogovorim tudi o družinskih boleznih, zlasti raku dojk in pred posegom pogosto svetujem tudi slikovne preiskave dojk za lažje sledenje morebitnih bolezni kasneje. Opozorim na spremembe, ki bodo posledica spremembe telesne teže in morebitnega dojenja, ter na morebitne omejitve pri telesnih aktivnosti. Vedno je potreben individualen pristop. Pri 25- letni ženski ali 50-letni, ki se veliko sonči in kadi, je pristop drugačen. Tudi pri športnicah je treba pri posegu upoštevati določene omejitve. Treba pa je tudi vedeti, da so zapleti različno pogosti in da so nekateri izjemno redki,« pojasnjuje predsednik združenja plastičnih kirurgov in odkrito pove, da noben kirurški poseg ni povsem varen, zato tudi vsi lepotni posegi na dojkah niso pri vseh povsem varni.

Na vprašanje, ali se lahko zaradi vsadkov pojavijo avtoimunske bolezni, dr. Ahčan strokovno pojasni: »Strokovna dognanja ne dokazujejo povezave med vsadki in avtoimunimi boleznimi. V zadnjih letih se v strokovnih krogih razpravlja o posameznih primerih bolnic z anaplastičnim velikoceličnim limfomom (ALCL). Iz literature je znanih približno 200 primerov bolnic z ALCL, ki se povezuje s silikonskimi vsadki dojk. Bolezen se po ocenah letno pojavi pri 0,1-0,3 na sto tisoč žensk s silikonskimi vsadki. Po drugi strani so v danski kohortni raziskavi obravnavali 19.885 žensk, ki so imele med letoma 1973 in 2010 vsajene silikonske vsadke. Pri teh bolnicah so ugotovili 31 primerov limfoma, vendar noben ni bil povezan s silikonskimi vsadki. Ne glede na veliko skupino obravnavanih bolnic s to raziskavo niso potrdili povezave med silikonskimi vsadki in ALCL, vendar bi za relevantnejše sklepe zaradi redkosti bolez­ni potrebovali še večji vzorec. Leta 2011 je FDA izdala preliminarne ugotovitve glede povezanosti silikonskih vsadkov in ALCL. Ugotovili so, da je možna povezava med obema entitetama, vendar je incidenca ALCL zelo nizka. Z namenom boljšega zbiranja podatkov in lažjega sledenja bolezni so se pri FDA odločili odpreti register dokazanih primerov s silikonskimi vsadki dojk po­vezanega limfoma. Pregled literature kaže, da se silikonski vsadki drugod po telesu prav tako, vendar zelo redko, povezujejo s pojavljanjem limfoma. Znani so trije primeri limfoma, ki se povezujejo s srčnimi spodbujevalniki, posamezni primeri limfomov po vstavitvi umetne srčne zaklopke, pri intra­okularnem silikonu in pri sklepni protezi.«

Pripovedi žensk o zdravstvenih težavah po lepotnem posegu na dojkah kažejo, da nekatere ženske očitno ne prenašajo si­likonskih vsadkov. »Silikonski vsadek in drugi materiali, ki jih vgrajujemo v telo, niso popolnoma inertni in vedno se pojavi odziv tkiva na tujek različnega izvora. Okoli vsadka se lahko pojavi različno debela tkivna ovojnica. V posameznih primerih je ta lahko zelo čvrsta in debela, tako da celo spremeni obliko in položaj vsadka ter posledično dojke. V takih primerih je včasih potreben dodaten kirurški poseg, s katerim ovojnico delno ali popolnoma odstranimo. Največje težave lahko pričakujemo pri silikonskih vsadkih, ki jih uporabljamo pri bolnicah z rakom in rekonstrukcijo dojk, ki so obsevane in imajo tanko kožo. V teh primerih je odziv tkiva večji, spremembe oblike dojke pa pogoste. Pri estetskih posegih pa vsadek vedno pokriva zdrava koža, žlezno-maščobno tkivo dojke in celo velika prsna mišica, zato tkivne ovojnice manj vplivajo na videz dojk,« pojasni dr. Ahčan. Po njegovih izkuš­njah in strokovnem mnenju so primeri žensk, ki se po lepotnem posegu na dojkah spopadajo z alergijami, bolečinami v sklepih, utrujenostjo, intoleranco za hrano in alergijami, zelo redki. Pravi, da se spominja dveh takšnih primerov, kjer so vsadke odstranili, in dodaja: »Treba se je tudi zavedati, da pacientke, ki imajo silikonske vsadke, enako pogosto kot ženske brez vsadkov zbolijo za vsemi drugimi boleznimi, ki povzročajo najrazličnejše simptome in znake, ki jih lahko napačno pripišemo vsadkom.«

Možni zapleti

Največkrat se zaplet pojavi v letu dni – pri 10 do 60 odstotkih bolnic, lahko pa tudi kas­neje. Najverjetneje je vzrok za zaplet nastanek tkivne ovojnice subklinična okužba (biofilm) z bakterijo (stafilokokom), ki je sicer običajno prisotna na koži. Na vprašanje, kolikšno je število obravnavanih pacientk zaradi zapletov z vsadki, dr. Ahčan pojasni: »Takšnih pacientk je vedno več, kar je povezano z večjim številom vstavljenih vsadkov, medicinskega turizma, slabo kirurško tehniko in napačno izbiro vsadka. Sicer pa so silikonski vsadki z vsako generacijo naprednejši, kohezivni silikonski gel je kakovostnejši in vedno več poudarka je na strukturi zunanje ovojnice vsadka. Vedno več je tudi različnih raziskav na tem področju in subklinična okužba (biofilm) z bakterijo (stafilokokom), ki je sicer običajno prisotna na koži, je le ena od pomembnih ugotovitev zadnjih let. Take raziskave vodijo v naprednejše kirurške tehnike in natančnejšo izvedbo posega v ustreznih prostorih. Kirurgija dojke je področje, s katerim se poglobljeno ukvarjam, predavam in operiram v tujini, zato se s takimi bolnicami v različnih oblikah pogosto srečujem. Zapletov pa je na splošno manj kot deset odstotkov. Zapletom se je mogoče izogniti s poglobljenim pogovorom, dobro izbiro vsadka, natančnim načrtom in brezhibno tehnično izvedbo posega v ustrez­nih prostorih in z uporabo kakovostnih materialov, natančnimi pooperativnimi navodili, ustreznim kompresijskim nedrčkom ter tudi z ustrezno prehrano pred posegom in po njem in z opustitvijo kajenja. Vsak zaplet pa je treba obravnavati z vso resnostjo in ga predstaviti tako strokovni kot laični javnosti.«

Naš sogovornik v svoji kliniki izvaja popravke po estetskih posegih na dojkah, ki so vedno pogostejši. »Pogosto me obiščejo pacientke, ki so imele poseg pred desetimi ali petnajstimi leti. Pacientke, ki so po posegu povečanja dojk enkrat ali večkrat rodile in dojile, pacientke, ki so spremenile telesno težo, pacientke, ki si ne želijo več okroglih protez, temveč bolj naravne kapljičaste oblike. Pa tudi pacientke, ki se niso dobro odločile pri izbiri velikosti in položaja vsadkov. Obiščejo me tudi pacientke, ki so bile že večkrat operirane, nekatere tudi sedemkrat. Pri teh pacientkah so prisotne predhodne poškodbe tkiva, brazgotine, tkivna ovojnica. So zelo kompleksne, saj pri revizijskih posegih ne moreš poljubno izbirati kirurških rezov, tkiva so oslabljena in že vsaka manjša nepravilnost je opazna, celjenje slabše in nepredvid­ljivo. Ti posegi so bistveno kompleksnejši in rezultati so manj predvidljivi. Zato velja dobro razmisliti, kdo in kje bo opravil že prvi poseg povečanja dojk,« opozori dr. Ahčan. Tudi neustrezno izbran vsadek lahko povzroči številne zaplete in dolgotrajne posledice, zato je izbira vsadka zelo pomembna. »Preveliki vsadki povzročijo nagubanje v zgornjem delu dojke in izvajajo napetost na kožo, ki se posledično raztegne, povzročijo povečanje, raztegnitev kolobarja in bradavice, lahko celo strije, bolečine v vratni hrbtenice, težave pri športu. Zgolj všečna 3D-animacija – se pravi, da se pacientka na osnovi prirejene in všečne 3D-fotografije odloči o velikosti vsadka – je po mojem mnenju napačna. Kajti o končnem videzu odločata tudi kakovost in količina tkiv. 3D-animacija ne prikaže povečanja kolobarja, pač pa idealen rezultat, ki ga ni vedno mogoče doseči. Še zlasti ob nepravilnostih prsnega koša, asimetriji, povešenosti dojk, stanjšani koži. Osebno pri meritvah uporabljam simulacijske vsadke, pri operaciji pa kakovostne anatomsko oblikovane silikonske vsadke s hrapavo površino, ki jih predstavim pacientki na pregledu in odločitev je skupna,« pojasni estetski kirurg, ki zatrjuje, da se v Sloveniji uporabljajo kakovostni in varni vsadki. Glede trajnosti vsadkov dr. Ahčan pravi, da imajo proizvajalci zapisano, da naj bi se vsadki zamenjali v desetletnem obdob­ju. »Praksa pa je, da vsadkov, ki ne povzročajo težav, to pa velja za večino pacientk, ne menjamo. Če se pojavi čvrsta vezivna ovojnica, premik ali rotacija vsadka, prekinitev zunanjega ovoja vsadka ali druge redkejše težave, pa vsadek odstranimo ali zamenjamo.«

V Združenih državah Amerike obstajajo testi za dokazovanje silikona v celicah, ki dokazujejo morebitno povezavo med silikonom in rakastimi tvorbami ali drugimi boleznimi. Dr. Ahčan pravi, da znanstvena odkritja ne podpirajo trditve, da lahko prsni vsadki, ki se uporabljajo pri ženskah po zdravljenju raka dojk, povečajo možnosti za ponovni nastanek raka. »V svetu v več kot polovici primerov za rekonstrukcijo dojk uporabljamo anatomsko oblikovane silikonske vsadke. To so povsem enaki vsadki kot tisti, ki jih uporabljamo v estetski kirurgiji.« Testi za dokazovanje si­likona v celicah so po njegovem mnenju nepotrebni. »S silikonom kot materialom se namreč dnevno srečujemo pri kozmetiki in prehrani. Že kot dojenčki imamo silikonske dude, ki tudi puščajo sledi. Vsekakor pa sem pristaš registra vseh vgrajenih prsnih vsadkov v Sloveniji. To so že naredile nekatere napredne države, ki dajo veliko na varnost pacientov in urejen sistem. Pri nas denarja in volje za to (še) ni.«

Vzroki za povečanje prsi

V Sloveniji se v zadnjih letih vedno več žensk odloči za povečanje prsi. Dr. Ahčan pravi, da za povečano zanimanje po lepotnih posegih skrbi tudi marketing, vedno več izvajalcev in možnosti. »Za povečanje prsi se najpogosteje odločijo mlade ženske, med 18. in 25. letom, po 30. letu, končanih porodih ter po 45-. letu, ko gravitacija, sonce in drugi škodljivi vplivi lepo oblikovani dojki spremenijo, da postaneta ploski in povešeni.« Vzroki za posege so različni. »Pri mojih pacientkah navadno že pri pregledu ugotovim, da so želje upravičene in pričakovanja realna. Lahko pa bi naštevali več različnih vzrokov, ki pa imajo navadno en skupen cilj: boljši videz, večja samozavest, boljše mož­nosti v življenju. Verjamem pa, da sla po dokazovanju kupne moči in zavidanje kolegic v slovenskem prostoru nista omembe vredna argumenta. Vzroki pa se razlikujejo tudi glede na geografsko območje in različne kulture.«

Na vprašanje, ali zavrne kakšno pacientko, ker presodi, da je premlada za poseg ali pa ima povsem zdrave, lepe prsi, odgovori: »Da. Zlasti mlade ljudi poučim, saj nimajo izkušenj in znanja. So del velike globalne tekme, biti viden in opažen. Dvaindvajsetletno dekle se ne zaveda, da je pred njo še kak­šnih 62 let življenja, da se telo spreminja, da se spreminja tudi sprejemanje lastnega telesa. Nikoli pa ne pridigam, kako naj bi se nekdo moral naučiti sprejemati svoje telo, saj bi tako kršil svobodo posameznika in krnil njegovo srečo. Povem svoje mnenje, iskreno brez dvignjenega kazalca. Stališča, da se moramo z negativnimi dejstvi sprijazniti, Slovence zatirajo, jim jemljejo ustvar­jalnost, samozavest.« Predstojnik Kliničnega oddelka za plastično kirurgijo in opekline verjame, da reka »kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni« in »skromnost je lepa čednost« za sodoben svet nista primerna. »To so načela iz Cankarjevih časov in časov hlapčevstva, ki ga Slovenci poznamo in žal gojimo kot del narodne zavesti, kot del velikih vrednot posameznika te družbe. Sodobne družbe morajo motivirati ljudi, da se svobodno odločajo, da si želijo velikih stvari in tako premikajo meje. Ob tem pa je pomembno ohraniti zdrav razum in poudariti pomembne vred­note ter gojiti poštene, iskrene odnose med ljudmi. Cilj uspešne družbe ne sme biti visok BDP, temveč delež nasmejanih ljudi. Verjamem, da estetska kirurgija veliko več prispeva za dobrobit ljudi, kot si mislimo.«

O tem, ali je povečanje in učvrstitev dojk lahko razlog za nasmeh ali nezaželene zdravstvene težave, je treba temeljito premisliti pred posegom. Vsekakor je smiselno upoštevati morebitne posledice in opozorila ter se posvetovati z ustreznim estetskim kirurgom, ki s poglobljenim pogovorom seznani pacientko tudi s potencialnimi zapleti in možnimi zdravstvenimi težavami. Da ne bo svoje odločitve obžalovala, tako kot jo Chrystal Hefner in Maja. Pri vstavljanju silikonskih vsadkov gre nam­reč za odločitev, pri kateri nespametnih kompromisov ni priporočljivo sklepati

TEKST Danaja Lorenčič
FOTO  Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri