Preobrazba

  • 27.02.2008

Je vse to sploh še formula 1 in kam to vodi?

»Kam gre formula 1?« je portugalski novinar vprašal Flavia Briatoreja na predstavitvi ekipe Renault in njenega novega dirkalnika renault R28 na zadnji januarski dan v Parizu. »Le kam, najprej, v Melbourne!« je bil odrezav šef ekipe iz Enstona, ki je vprašanje seveda razumel, a se mu je spretno izognil.

(Foto: Bor Dobrin/Image-One, Ferrari, Renault)

6 fotografij v galeriji

Izziv

Formula 1 namreč doživlja v teh letih eno svojih najtemeljitejših preobrazb. Prav v času Renaultove predstavitve na obrobju Pariza je na sedežu FIE na trgu Concorde potekalo posvetovanje predsednika FIE Maxa Mosleyja s finančnimi direktorji ekip formule 1, kako naj bi prišli do želenega cilja, da ekipe na leto ne bi porabile več kot 130 milijonov evrov. Odgovora za zdaj nima nihče.

Razumljiva in jasna je le zaveza, da je treba varčevati, saj prenapihnjeno gospodarstvo s čedalje izrazitejšimi krizami ne dovoljuje več polmilijardnih, v evrih seveda, stroškov za eno samo dirkaško sezono. Omejitev tehnologije je naslednje veliko vprašanje, ki temeljito spreminja formulo 1.

Motorjev ekipe oziroma tovarne ne smejo razvijati vsaj do leta 2012, že letos bodo morali dirkati vsaj z nekaj odstotki biogoriva v dirkalnikih, prihodnje leto bo FIA zahtevala izkoriščanje porabljene in zavržene energije, denimo pri prehitevanju ali v odločilnih trenutkih dirke, ko bo dirkač potreboval nekaj več moči. Je vse to sploh še formula 1 in kam to vodi, se je upravičeno spraševal Portugalec.

Formula 1 je bila zaradi hitrosti, nevarnosti, moči, tehnologije … vedno kraljica motošporta. Vsakdo, kdor se je podal v formulo 1, se je zavedal, da ga bodo na vrh naplavile le genialne ideje, ki bodo boljše od drugih. Premalo je strani v tej reviji, da bi lahko našteli vse zamisli, s katerimi so dirkalniki in moštva v določenem trenutku izkoriščali prednost pred drugimi.

Nikdar to ni trajalo dolgo, saj so jim drugi sledili, in spet je zmagal tisti, ki je iznašel nekaj novega. Flavio Briatore ima resda prav, ko trdi, da zaradi vse tehnologije in milijonov evrov, vloženih vanjo, ni boljšega in bolj napetega dirkanja, toda formula 1 pač nikdar ni bila NASCAR ali kako drugo pokalno tekmovanje, kjer uspehe prinašata le premoč dirkača in boljša taktika.

Bob Bell, tehnični šef Renaulta, se ne strinja s trditvijo, da je formula 1 dirka tehnologije in denarja, »predvsem gre za dirko ljudi. To je zelo ljudski šport. Gre za 700 ali 800 ljudi v vsaki ekipi, ki skupaj tvorijo celoto, ki lahko uspe. Če le eden izmed njih ne dela stoodstotno, potem ekipa nima možnosti! Ali ni to najbolj človeški in ekipni šport?«

V riti

Formula 1 se vrača k dirkaču in končno, prvič po desetletju ali celo več, daje njegov pomen na prvo mesto. ECU (standardna elektronska enota), ki jo je FIA letos predpisala vsem ekipam, izdeluje pa jo McLarnovo hčerinsko podjetje, odpravlja nadzor pogonskih koles, startno avtomatiko, skratka, dirkač bo lahko le s prestavljanjem, sklopko, zavoro in volanom nadziral vedenje svoje več kot 750-‘konjske’ dirkalne naprave.

»Dirkalnik je treba čutiti v riti,« je nekoč o pristopu k vožnji v ovinkih in pasteh med dirkanjem govoril avstrijski dirkač Gerhard Berger, zdaj solastnik ekipe Torro Rosso. Nekaj tega se vrača v formulo 1, mladeniči, ki v svoji kratki karieri nikdar niso okusili dirkanja z drsenjem dirkalnika skozi ovinke, pa imajo s tem veliko težav.

»Težko je,« je po prvih testih priznal mlad temnopolti zvezdnik McLarna Lewis Hamilton, »ne morem se navaditi. V ovinkih ne morem iztisniti vsega iz svojega dirkalnika, tudi pri zaviranju imam težave.« »Kdor trdi, da bo zdaj dirkanje ostalo enako, ta ne ve nič o formuli 1,« pa je bil odločen David Coulthard, dirkač Red Bulla, ki se še spominja prve polovice devetdesetih, ko dirkači niso imeli elektronskih pomagal, pod ritjo pa kar 900 ali še več 'konjev'.

»Dirkanje bo bolj začinjeno,« trdi Jenson Button, dirkač Honde, ki se je razveselil prihoda Rossa Brawna, tehničnega guruja in solastnika Schumacherjeve dirkaške slave pri Ferrariju. Brawn je prišel v ekipo, ki ima dirkanje v krvi in v genih, »kar je bilo odločilno za moj prihod v Brackley. Vem, da v formuli 1 ni čudežev, toda v treh letih želim Hondo pripeljati tja, kamor v formuli 1 sodi. Na vrh!«

Formula 1 se pripravlja tudi na uporabo biogoriva. Že letos naj bi ga bencin vseboval vsaj pet odstotkov in delež naj bi se v naslednjih letih še povečeval. Že v prihod­njem letu naj bi začeli v dirkalnikih med dirkami zbirati odvečno neuporabljeno energijo, ki se sproš­ča predvsem pri zaviranju, iz nje pa naj bi črpali dodatne ‘konje’ za nekaj prehitevanj med dirkami. To so za šport, kot ga poznamo danes in zadnjih nekaj desetletij, zelo smele, tvegane, pogumne poteze.

Več športa!

Vsi, ki imajo radi formulo 1, pa tudi vsi, ki v njej sodelujejo, si želijo bolj športnega in manj političnega leta, saj je lansko aferaštvo, zaznamovano s škandali, obtožbami, diskvalifikacijami in vohunskimi aferami, šport postavilo v senco. »Vohunstva v formuli 1 ni mogoče zajeziti. Ljudje se bodo vedno selili iz ekipe v ekipo in vedno bodo s seboj odnesli vse, kar vedo, morda pa včasih še kaj, kar imajo kje napisano,« je bil jasen Mario Thiessen na predstavitvi svoje ekipe v Münchnu. BMW Sauber za zdaj še išče rešitve na svojem novem dirkalniku, preglavice jim povzročata prednja os in oprijem s cestiščem, podtlak.

Thiessen teče na dolge proge, saj je v ekipi obdržal Nicka Heidfelda in Roberta Kubico. Z dirkačema so zadovoljni tudi pri Ferrariju. Svetovni prvaki imajo na zimskih testiranjih najhitrejši avto in zamenjava ustroja ekipe jih v tem ni ovirala. Kimi Räikkönen se v Maranellu odlično počuti, »ker me pustijo dirkati, ni pa se mi treba ukvarjati z vsem drugim. Tu je povsem drugačno ozračje kot pri McLarnu.« Svetovni prvak je na predstavitvi v Maranellu na vprašanje novinarke Tine Hojnik, kako to, da se o njem tako malo sliši, jedko odvrnil: »Očitno bom moral kmalu organizirati kakšno divjo zabavo!«

Do zabave pa očitno še vedno ni Ronu Dennisu, ki ga je lanska afera stala sto milijonov dolarjev kazni, spora s Fernandom Alonsom in Maxom Mosleyjem, dveh naslovov svetovnega prvaka, med posamezniki in konstruktorji, zapravljenega ugleda med pokrovitelji in jasnega razkola v ekipi z Mercedesom, ki si takšne blamaže ne želi nikdar več. Na predstavitvi, prvič je bila v Stuttgartu, so vodilni možje Zvezde želeli predstaviti nov ustroj moštva, svojo vodilno vlogo v njem in odstranitev Rona Dennisa s čela ekipe, toda očitno se je načrt v zadnjem trenutku izjalovil.

Dennis se je pojavil na predstavitvi, namrščen in redkobeseden, novinarjev pa se je, kar zanj res ni značilno, ogibal v velikem loku. Lewis Hamilton je po Alonsovem odhodu prevzel vodilno mesto v ekipi, nagradili so ga s petletno pogodbo in z zajetnim kupom dolarjev, ob bok pa so mu postavili nekonfliktnega in verjetno tudi dirkaško nenevarnega Heikkija Kovalainena.

Tudi Ron Dennis je očitno ugotovil, da z dvema egoistoma, lačnima uspehov, slave in pozornosti, ne more doseči želenega, cena za to pa je bila lani res visoka. V tolažbo mu je lahko le, da je njegov dirkalnik na testiranjih edini kos Ferrarijevemu in da bo verjetno prva dirka podobna zadnji lanski v Sao Paulu: da bo šlo spet za dvoboj Ferrari – McLaren!

Tekst: Miran Ališič

FOTO: Bor Dobrin/Image-One, Ferrari, Renault

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri