Povej mi, kakšna ritka ti je všeč, in povem ti, kdo si

  • 26.05.2008

Pri svojih zapisih, sploh tistih, v katerih kanim razviti kakšno znanstveno teorijo, želim biti v izražanju kar se da precizen. Nerad pišem o, denimo, gojenju vrtnin v pogojih subtropske klime, ne da bi prej pojasnil, kaj so vrtnine in kaj subtropska klima … No, o vrtninah in podnebju morda kdaj drugič, tokrat pa o tem, kar v SSKJ najdemo pod geslom »zadnjica«.

(Foto: Fulvio Grisoni & Rajko Bizjak & Dean Dubokovič, Bor Dobrin)

11 fotografij v galeriji

Da ne boste mislili, da obstaja prav veliko verodostojnih virov, ki bi dovolj natančno definirali zadnjico! V priročnem tematskem leksikonu Cankarjeve založbe medicina pojem ni niti omenjen. V sorodnem leksikonu biologija naletimo na pojem zadek, ob njem pa nas avtor grobo preusmeri na geslo »abdomen«, kjer nam spet pojasni, da gre za trebuh oziroma členjeni zadek členonožcev.

Pa si pomagaj, če si moreš! V osmeroknjižni izdaji Velikega splošnega leksikona imamo le nekaj več sreče. Še vedno bi zaman iskali geslo »zadnjica«, pod geslom »zadek« pa bi poleg razlage biologa naleteli tudi na splošno razlago, da gre za zadnji del vozila ali pa, pisano z veliko, za nekega Petra – nemškega filmskega režiserja …

Poskušam še z ljudskim izrazom »rit«, a še najbližje najdem geslo »ritem«, ki pomeni enakomerno, ponavljajoče se gibanje, in če nič drugega, se domislim, da je iskani pojem še najbolj privlačen, ko se premika tako, kot to pojasnjuje najdeni pojem …

Ne preostane nam torej drugega, kot da se zanesemo na definicijo SSKJ, po kateri je rit vulgarni izraz za zadnjico, le-ta pa je spodnji, zadnji del telesa, in da, kot že tolikokrat doslej, naredimo kompromis: namreč da, ker bo pač šlo za poljudnoznanstveno razpravo, opustimo znanstveno izrazoslovje, vulgarnosti pa se izognemo tako, da uporabimo pomanjševalnico. Ritka, torej.

Če se v mnogih primerih znanstvenega proučevanja nekega pojava stvar po tem, ko smo pojem definirali, šele začenja zapletati, bo v našem primeru drugače. Res, da ni prav veliko literature o oblikah ženskih zadnjic, pardon, ritk, a tu si bom, kot ugledni psiholog pač, dovolil, da stvari kar sam postavim na pravo mesto, pri tem pa si bom, v cilju nazornosti, pomagal s prispodobami.

V splošnem bi damske ritke po obliki – pustimo zdaj velikost – lahko razdelili v štiri kategorije. Najprej so tu nekoliko podolgovate, na zgornji strani zožene, spodaj pa razširjeno oblikovane, skratka hruškaste. Zdi se, kot da je oblika posledica daljšega sedenja, in dejstvo, da so njih lastnice najpogosteje uslužbenke javne uprave, govori temu v prid. Za letos smo prepozni, a če bi v popis prebivalstva vključili še podatek »oblika ženske zadnjice«, bi bil histogram rezultatov najvišji prav v stolpcu, pod katerim bi pisalo »hruškasta«, nad njim pa 37,4 %.

So ritke, ki si preprosto ne zaslužijo tega imena. Zaradi velikosti in oblike pač. Naj bo še tako vulgarno – imenujmo jih riti. Imajo obliko lubenice in jih najpogosteje najdemo pri metalkah krogle, socialnih delavkah in blagajničarkah megamarketov. Z »lubenicami« se ponaša slabih trideset odstotkov dam (28,7), vzročna zveza z značajskimi potezami lastnic pa še ni enoznačno potrjena.

Težko je reči, kaj je pravilno oblikovana ženska zadnjica, a zdi se, da še najbolj tista, ki bi jo – če že ostajamo v svetu sadja – lahko primerjali s sočno breskvijo. V območju trtice se nekoliko zaobli, potem pa se, prehajajoč v smer zadnjega predela stegen, vrne v prvotno smer vse do pregiba v kolenu – a težko je verjetno, da roka povprečnega moškega vzdrži tako dolgo v opisani smeri …

Značilna je za odbojkarice, kar pa še ne pomeni, da se tudi pridobi z igranjem odbojke. Preveč enostavno bi bilo, če bi uslužbenke v javni upravi, blagajničarke megamarketov ali socialne delavke, denimo, lahko zgolj z igranjem odbojke bistveno spremenile svojo figuro … In odstotki: zanemarljivih 15 %.

Preostalih 18,9 % ritk ima obliko nekje med melono in papajo. Nekoliko širše so in … sicer pa, saj si tu in tam ogledate kakšno veleslalomsko zmagovalko, kajne?

Če me že sprašujete, katera od naštetih tipičnih oblik je moškim najbolj všeč, naj pojasnim, da je zadeva odvisna od okoliščin in predvsem od perspektive, s katero jo gledamo. In to dobesedno. No, del všečnosti zapade tudi pod vpliv socialnih predsodkov, kakopak. Znano je, da so nekaterim afriških plemenom všeč obline obsega lubenice, in verjamem, čeprav se prav zdaj ne spomnim zgleda, da bi se našla socialna skupina, katere estetski užitki bi bili v obratnem razmerju z obsegom enega od opisanih sadežev.

A če ostanemo v naši kulturi, vas bo gotovo zanimalo, kakšne ritke so všeč posameznim tipom moških. Povezave seveda obstajajo in razlage zanje prav tako. Če želimo ostati v okviru znanstvenih razlag, in verjamem, da bralce zanimajo predvsem slednje, se oprimo na Hipokratovo tipologijo, ki so jo bolj ali manj potrdile tudi kasnejše znanstvene teorije.

Flegmatiku je, kakopak, za obliko ritke kaj malo mar. Naj bo melona, breskev, lubenica ali hruška, samo da je. Da ne bo pomote – rad se ozre po njenih oblinah, če že tako nanese, a da bi jo aktivno iskal, to pa ne. In če bi ga že, z metodo prisilne izbire, primorali v odgovor, bi izbral hruško.

Sangvinik se bo, nasprotno, hitro navdušil nad vsako od omenjenih oblik in pri tem enako hitro reagiral tudi fiziološko, če razumete, na kaj merim. Naj gre za melono, hruško, breskev ali lubenico – v vsaki bo našel kakšno prednost, na koncu pa bo vendarle njegovo navdušenje z enako hitrostjo uplahnilo, fiziološke posledice pa prav tako, če spet razumete, na kaj merim … Na njegove preference bomo tako, prej kot s pomočjo verbalnih izjav, sklepali po fizioloških reakcijah. Njegov tip je breskev.

Kolerik se bo v trenutku razburil zaradi te ali one estetske hibe posamezne oblike in bo v vsaki našel kakšno pomembno pomanjkljivost. Če se bo že moral odločiti, se bo – pri tem pa ne bo pozabil zraven nergati – za melono.

Melanholik bo izbiral z otožnim izrazom. Naključni opazovalec, ki ne bi vedel, kaj je predmet opazovanja melanholika, bi mislil, da izbira med oblikami smrtne kazni, ki mu je bila pravkar izrečena. Na koncu bo vendar, na robu depresije, izbral lubenico.

Bralce, ki ugovarjajo, da jim razlage povedo premalo, ker ne poznajo dovolj omenjene tipologije osebnosti, bi rad opozoril na praktičen vidik njihove ugotovitve. Velja namreč tudi nasprotno. Dovolj je, da presodite, katera oblika ritke najbolj ustreza Vašim estetskim kriterijem, in odkrili boste svoj tip osebnosti.

Za vse, ki Vas vendarle bolj kot teoretični tipi osebnosti in njih povezave s preferencami do različnih oblik zadnjic, če naj se izrazim znanstveno, zanimajo laični opisi osebnostnih lastnosti in všečnost ritk, dodajam še nekaj odkritij sodobne znanosti:

Plahi moški, a ne vsi – že jaz sem dokaz, da izjeme potrjujejo pravilo – bi na lestvici všečnosti najvišje ocenili melono. Razlaga se ponuja kar sama od sebe.

V svoji nesigurnosti iščejo široko zaslombo, nekaj pač, česar ne moreš zgrešiti kar tako, in melonasto oblikovana ritka se jim tu kar ponuja kot zaveznik.

Družabni, aktivni, impulzivni in živahni, skratka ekstravertirani posamezniki prisegajo na zrelo breskev. Kot da bi njena svežina odkrivala njihov temperament, medtem ko tipi, pri katerih so čustva podrejena razumu, še najbolj cenijo obliko (in velikost) lubenice. »Večje je tudi lepše,« je njihovo vodilo.

Vase zaprti, tihi, introvertirani moški so nasprotje ekstravertov po manifestnem obnašanju, pri ocenjevanju estetike telesa pa ne. Prav tako kot ekstraverti cenijo oblike breskve, čeprav tudi do hrušk ne čutijo ravno odpora.

Možak, ki bi na testu priljubljenosti ritk najvišje ocenil tisto, ki po obliki še najbolj spominja na hruško, bi s tem razkril svojo odločnost, samozavest in neomajnost karakterja.

Za konec naj spet dodam možne praktične konsekvence zapisanih ugotovitev, ki lahko, v omejenem obsegu, koristijo predvsem ženskam. Če želite osvojiti princa z natančno določenimi osebnostnimi lastnostmi, se kar se da hitro podajte v fitnes. Toda povsem preprosto vendarle ne bo.

Oblika zadnjice je v veliki meri dedno pogojena. In prav je tako. Saj ni, da bi vsaka uslužbenka javne uprave, blagajničarka ali socialna delavka, denimo, zgolj z nekaj obiski telovadnice bistveno spremenila svojo figuro …

TEKST: Darko Hederih

FOTO: Fulvio Grisoni & Rajko Bizjak & Dean Dubokovič, Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri