»Poglejte, kaj znamo!«

  • 13.03.2008

Prototipe praviloma premierno videvamo – z zelo zelo redkimi izjemami – na avtomobilskih salonih, zato zgornja trditev z gotovostjo drži. Razdelimo jih lahko v dve skupini: v prvi so tisti, ki bodo kmalu postali resničnost, in v drugi tisti, s katerimi dizajnerji in tehniki le preskušajo svojo lastno izvirnost in znanje.

(Foto: PR)

20 fotografij v galeriji

Skupina 1: tisti, ki jih bomo nekoč lahko kupili

Razvoj avtomobila traja približno pet let in je odvisen od sodelovanja oblikovalcev in inženirjev, ki morajo nekako »priti skupaj«, nekje sredi samega razvoja pa mora nekdo prižgati zeleno luč. Za en nov avtomobil postavijo tehniki svoje osnovne zahteve in oblikovalci predlagajo nekaj različnih rešitev zunanje in notranje oblike. Upoštevaje drage ure ljudi, ki sodelujejo pri nastanku avtomobila, je seveda tudi razvoj nesramno drag, ob čedalje intenzivnejšem pretoku znanja (in ključnih ljudi!) pa je pomembno, da vse skupaj čim dlje ostane skrivnost.

Toda ljudje, sicer potencialni kupci, so preveč radovedni, da bi jih pustili lačne novic, zato novi model nekje sredi razvoja nekatere znamke vendarle pokažejo, ga primerno oblikovno »zakamuflirajo«, dodajo še kakšno tehnično zanimivost, odenejo v primerno barvo in ga na koncu ponavadi postavijo skupaj z anoreksično lepotičko na oder pod salonske žaromete.

Včasih se to zgodi zgolj zato, ker neka tovarna nima prave salonske novosti, seveda pa ne želi, da bi jo ljudje ob ogledu kar preskočili. Morda pa vodilni možje niso povsem prepričani, kako bi avtomobil javnost sprejela, zato ji ga dajo na ogled in v oceno, na podlagi katere se potem odločijo o tem, ali ga bodo izdelovali.

  • BMW concept M5
Ni skrivnosti: M5 je že bil in spet bo zelo verjetno takšen, kakršnega smo videli letos v Ženevi. To pomeni diskretno agresivne dodatke na zunanjosti, desetvaljnik V-oblike (500 KM) in 7-stopenjski robotizirani menjalnik (SMG).

  • Citroen C4 WRC
V nasprotju z drugimi so pri tej znamki uveljavili pravilo, da nov model najprej prikažejo kot tekmovalno vozilo. Naslednik xsare, C4, bo kot 3-vratni kupe videti zelo podoben temu avtomobilu, le z manjšimi kolesi in brez spojlerja. Klasična 5-vratna kombilimuzina se bo razlikovala predvsem na zadnjem delu.

  • Ford GT
Fordu ni bilo treba dolgo brskati po lastni zgodovini, da je »našel« GT40 izpred štirih desetletij. Takrat na dirkah zelo uspešen kupe je postal oblikovna osnova za novo generacijo tega modela, v katerega so namestili sodobnejšo tehniko (med drugim prisilno polnjeni 5,4 V8 s 500 KM). Ker je okrog prototipa nastala strašna gneča, so ga že začeli izdelovati v manjših serijah.

  • Alfa romeo alfa 156 autodelta
S povrnitvijo starega Alfinega ugleda je znova zaživela tudi Autodelta, ki za to znamko pomeni nekaj takega kot Abarth za Fiate. Autodelta je torej odgovorna za pripravo alf za dirke, zdaj pa so še »civilno« obdelali alfo 156: nadeli so ji nekaj športnih kozmetičnih dodatkov, med katere sodijo 18-palčna kolesa in Brembove zavore (spredaj 330 milimetrov v premeru), ter še dodatno obdelali motor, ki sicer poganja GTA. Motor ima večjo prostornino (zdaj 3548 kubičnih centimetrov) in moč 300 konj. Če bo zanimanja dovolj, jo bodo skoraj zagotovo začeli izdelovati serijsko.

  • Renault modus
Ob novonastali skupini majhnih limuzinskih kombijev (fiat idea, opel meriva in drugi) Renault seveda ne bo ostal križem rok. Zelo verjetno bomo že jeseni na pariškem salonu lahko videli, kakšen bo zares »clio minivan«, ki bo gotovo zelo podoben v Ženevi videnemu modusu.

  • VW concept C
Po predstavitvi 5. generacije golfa lahko pričakujemo tudi odprto različico. Toda kaže, da ne bo šlo le za preprosto »predelavo« strehe, ampak za zahtevnejšo tehnično spremembo. Golf cabriolet bo z gotovostjo zelo podoben temu konceptu s številnimi elementi, sposojenimi pri večjem passatu.

  • Mazda MX-fleksa in MX-micro sport
Videti je sicer še kot prototip, a se bo MX-flexa v kakšnem letu prelevila iz koncepta v serijsko vozilo. Zelo podobna bo namreč nova generacija mazde MPV. Serijska bo postala tudi MX-micro sport, najmanjša mazda doslej, ki ima uporabnih pet vrat in zmogljiv 2-litrski motor s 146 konjskimi močmi. Mazda že nekaj let predstavlja zanimive prototipe, ki kmalu postanejo serijski izdelki. Takšna je bila tudi zdajšnja RX-8, ki so jo najprej pokazali z imenom RX-8 evolv.

  • Mercedes-benz vision SLR
Kadar na salonu vidite mercedesov prototip z imenom »vision«, bodite skoraj prepričani, da bo postal resničnost. Tako so na jesenskem salonu avtomobilov v Frankfurtu pokazali vision SLR, ki je vzbudil dovolj zanimanja, da je že čez pol leta postal »le« SLR, torej avtomobil, pripravljen za skorajšnjo serijsko proizvodnjo.

Skupina 2: tisti, ki bodo kot unikat romali v muzej

Ponekod, navadno pri bogatejših znamkah (velikih koncernih: BMW, Ford, VW) ali pri neodvisnih majhnih, ki se želijo dokazati (in prodati svoje znanje in usluge večjim tovarnam, ki niso takšni specialisti za posamezne nišne proizvode: Bertone, Pininfarina, Heuliez, Valmet in podobni), videvamo tudi izdelke, za katere že vnaprej vemo, da so le posledica velike zagnanosti razvojnikov.

Avtomobili iz te skupine so med seboj lahko zelo različni: nekateri hočejo pokazati predvsem obliko, drugi tehnične rešitve v notranjosti, tretji pogonski sistem, četrti spet nekaj tretjega. Zgodi se tudi, da pri razvoju sodelujeta dve imeni, ponavadi neodvisna dizajnerska firma in večja avtomobilska znamka, ne glede na to pa konceptna vozila iz te skupine povsem potrjujejo trditev iz naslova tega članka.

Prav ti, ki bodo ostali unikati, najbolj vzburjajo javnost, saj so nadvse (oblikovno in/ali tehnično) vabljivi, zato se pogosto (tudi v tisku) pojavljajo razne špekulacije, kako verjetna je serijska proizvodnja. Na oko je sicer izjemno težko oceniti, ampak med temi in prej opisanimi je bistvena razlika: v ceni. Ceno samega prototipa je sicer težko določiti, ampak pri tem je pomembnejša cena oziroma vrednost, ki bi jo neka tovarna morala vložiti v pripravo na serijsko izdelavo, kar na koncu pomeni, koliko bi tak avtomobil stal.

Vrhunska tehnika ali zapletene oblike lahko namreč v serijski izdelavi stanejo toliko, da bi ekonomsko upravičena cena preveč odstopala od tiste, ki bi jo bili ljudje pripravljeni odšteti ob nakupu. Kljub temu pa izdelava takšnega prototipa ni zaman in sama sebi namen; resda ga ne bomo nikoli mogli kupiti, bo pa bolj ali manj pripomogel pri tehničnih ali oblikovnih rešitvah posamezne znamke v bližnji prihodnosti.

Vsekakor pa – ne glede na skupino, v katero se prototip uvršča – lahko v določeni meri napovemo prihodnost posamezne znamke in gledano v celoti tudi prihodnost avtomobilizma. Salon svetovnega ali vsaj evropsko-ameriškega formata nam je pri tem v veliko pomoč.

Z veliko verjetnostjo lahko napovemo, kako se bo v bližnji prihodnosti spreminjal videz avtomobilov neke znamke, z nekaj manj verjetnosti pa to, kaj nam bo prinesla bližnja prihodnost v avtomobilski tehniki. Dobro je, da imamo nekaj avtomobilskega predznanja, predvsem pa moramo biti pri opazovanju razvoja določene znamke zelo pozorni. Spremljanje oblike in tehnike prototipov pri tem zelo pomaga.

  • Cadilac sixteen
Ekstremi so vedno priljubljeni in paša za oči. Onkraj velike luže so sestavili avtomobil, ki bo še nekaj časa ena izmed gostilniških tem: cadilac sixteen ima namreč motor s 16 valji, v katerih se skriva 1000 konjskih moči. Sicer lep in nekoliko nostalgičen kupe z dolgim motornim pokrovom ima dve slabosti: bil bi zelo drag in moči njegovega motorja skoraj nikjer ni mogoče uporabiti. Se je pa s tolikšno močjo vseeno lepo pohvaliti, ne?

  • Toyota CS & S
Trenutno vodilna v svetu hibridnih vozil je Toyota lani jeseni predstavila oblikovno zanimiv, rahlo nostalgičen roadster, ki poleg klasičnih dveh sedežev ponuja še dva dodatna. Toda še bolj zanimiv je pogon. Zadnji kolesi namreč poganja sredinski, 1,5-litrski motor, prednji pa zmogljiv elektromotor. Pogonsko tehniko so precej prevzeli od serijskega priusa, le razporeditev je seveda drugačna.

  • Volvo YCC
Kratica pomeni Young Concept Car, kar si lahko razlagamo različno, res pa je, da je ta avtomobil oblikovala skupina devetih – žensk! Gre za kupe, ki pa je do uporabnikov prijazen: zaradi dvižnih vrat je vstop vanj lahek, znotraj pa je veliko poudarka na materialih in uporabnosti. Tako, kot avtomobil pač vidijo ženske.

  • Peugeot hoggar
Ne pričakujte ga v salonih, je pa nedvomno oblikovno in tehnično zanimiv, tako kot številni Peugeotovi prototipi. Hoggar, roadsterski terenec, poganjata dva turbodizelska motorja zadnje generacije; eden poganja prednji, drugi zadnji kolesi, skupaj pa razvijeta skoraj 360 konjskih moči. Delovanje in sožitje obeh menjalnikov nadzira elektronika.

  • Opel trixx
Majhne avtomobile je čedalje teže zasnovati: biti morajo enako prostorni in varni kot večji avtomobili, vse pa mora biti zapakirano v majhne zunanje mere. Kako to vidijo pri Oplu, nakazuje njihov trixx, ki je dolg le nekaj centimetrov nad tremi metri. Takšen bi bil neposreden tekmec malemu smartu, njegova posebnost pa so vrata, ki se ne odpirajo klasično.

  • Rinspeed splash
Asociacija na vodo je takojšnja in splash se je tudi v resnici ne boji, saj je amfibijsko vozilo. Na cesti je roadster, ki drvi do 200 kilometrov na uro, v vodi pa gliser s hitrostjo do 80 kilometrov na uro.

Da bi splaval, je seveda vodotesen, poganja pa ga dvovaljni, 750-kubični motor, ki deluje na naravni plin. Rinspeedove mojstrovine so bile vedno le atrakcija in nikdar niso prišle v serijsko proizvodnjo.

  • Rolls-royce EX100
Odkar je ta prestižna britanska znamka v rokah Bavarcev, so predstavili en nov model, ampak že pregovorna kreativnost njihovih tehnikov daje vedeti, da ne bo ostalo le pri tem. Za pokušino so na osnovi phantoma izdelali kabriolet z le parom nazaj odpirajočih se vrat in s 16-valjnim motorjem.

  • Jeep rescue
Jeepu ni lahko; ima sicer izjemen sloves, ampak na stari slavi ne gre počivati, zato je treba predstaviti nekaj novega – kar pa spet ne sme biti preveč drugačno od tega, kar si ljudje predstavljajo. Številni prototipi, med njimi tudi zadnji, rescue (rešitev), nakazujejo, kakšen naj bi bil jeep v bližnji prihodnosti. Prepoznaven, a udobnejši, naprednejši in varnejši.

  • Land rover stormer
Terenci so vse manj to, kar naj bi bili: uporabni na terenu. Ampak tako zahtevajo kupci. In da bi jih malce podražili, so pri Land Roverju pokazali izključno cestnega terenca stormerja: z le parom vrat, z nizko streho, z velikimi cestnimi kolesi in z zmogljivim motorjem V8. Verjetnost, da ga bomo kdaj videli v salonih, je zelo majhna, saj bi majhna serija pomenila (pre)visoko ceno.

TEKST: Vinko Kernc

FOTO: arhiv proizvajalcev

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri