Playboyevi moški leta 2006

  • 25.05.2007

Njihova imena so nam krojila leto. V dobrem in slabem.

(Foto: ?)

22 fotografij v galeriji

1. Zoran Janković

Zmagovalec leta

V 12 mesecih, odkar so ga zamenjali na vrhu Mercatorja, mu je uspel veličasten come-back. Rekel je sicer, da ga politika ne zanima, a je vendarle pustil tako biznis kot sladko brezdelje in na lokalnih volitvah prepričljivo osvojil prestolnico – njegova lista ima večino celo v mestnem svetu! Se Ljubljani torej obetajo boljši časi? Je njegov Zokifresh nasmešek po tem, ko se mu je v Sostrem zgodil narod, kaj manj širok? Ga bomo pomnili po tem, da je Ljubljana dobila red na cestah in parkiriščih, džamijo v centru mesta in štadion kjerkoli že (samo da bo)? Po neizpolnjenih obljubah? Ali po tem, da se zelo rad objema s hrvaškimi in srbskimi umetnicami in je, kot se je zapisalo nekaterim, na čelu srbskega naskoka na belo Ljubljano? Stavimo na prvo, odgovore na katero od zgornjih vprašanj pa ponujamo na strani 88!

2. Mirko Strojan

Ogledalo leta

Nekateri bi mu rekli tudi najmočnejši človek v Sloveniji – kamor pride, se vse zgane, karkoli reče, prenesejo vsi slovenski mediji ... Poglavar najbolj razvpite slovenske romske družine, ki nam je nastavila ogledalo in nas hkrati zelo plastično pripeljal do spo­znanja, da država na Slovenskem ne funkcionira, kot bi morala, in da smo njeni državljani hudo ksenofobno pleme. Seveda Strojanovi niso angeli. Sosedje vedo o nelegalnih aktivnostih dolenjskih romov veliko povedati. Varuh človekovih pravic je vzkliknil:

»To je konec pravne države!«

Ko so začeli ljudje pregledovati še policijska vozila, pa je marsi­kdo začel dvomiti celo o obstoju države kot take. To, na kar je Matjaž Hanžek opozarjal že leta, je v zelo kratkem času uspelo Mirku Strojanu in njegovi familiji zmetati Sloveniji v obraz.

3. Boštjan Hladnik

Zadnji kader zadnjega leta

Sanjski, pravljičen, provokativen in vedno znova izviren. Režiser, ki je s svojim delom preganjal domačo šentflorjanskost, tegobo belogrudih labodov in se napajal pri evropskih izvirih kreativnosti, še najbolj pri francoskem novem valu. Zdi se, kot da ga je z rodno grudo, takole navzven, še najbolj povezovala prepoznav­na flanelasta rdeča srajca, z vsem drugim, načinom življenja, frizuro, ki je ni v katalogih, pogledom in razmišljanjem, pa bi lahko bil iz dneva v dan aktiven na liniji London–New York. Svetovljan. Umrl je na predzadnji majski dan, za seboj pa pustil velike filmske stvaritve: Ples v dežju (1961) – najboljši slovenski film vseh časov, Maškarado (1971), Ubij me nežno (1979), Erotikon (1963).

4. Sašo Hribar

Bodica leta

Ježek. Ko večina misli, da ne more več presenetiti, gre še korak naprej. Nikoli ne brcne na prvo žogo. S humorjem žonglira, dribla in, kar je najpomembneje – ve, da gre za timsko delo. Zato smo po njegovi zaslugi spoznali genije, ki bi sicer lahko zdrsnili vsaj v povprečje, če ne še kam globlje ... Jure Godler, Marjan Šarec, Jure Mastnak, Tilen Artač. Letos je na naših straneh razkril tudi resnico o tem, kaj ga najbolj nasmeje: »Intelektualci, ki to niso. In se jim med pripovedovanjem povsem resnih stavkov zatakne. Nastane tišina ali pa kakšen neroden nasmeh. In to je to.« Dva opisa za konec: mentor in iluminator. Pravšen za lokalno skupnost in širše.

5. Anže Kopitar

Drsalke leta

Los Angeles Kings. Kot prvi Slovenec v ameriški profesionalni ligi NHL igra v čisto pravi članski ekipi. In ne samo, da igra! Na večini tekem zaradi zadetkov ali asistenc, po tekočem traku vpisuje točke. In po trenutni bilanci je pogled na lestvico doseženih točk zelo zanimiv. Anže je uvrščen na visoko drugo mesto, za Rusom Jevgenijem Malkinom, članom moštva Pittsburgh Penguins, pa zaostaja za 4 točke.

6. Janez Janša

Šarmer leta

Ključna beseda: Urška. Je treba dodati še kaj več?

7. Dejan Zavec

Pest leta

Slovenski boksar, ki mu je pred domačim občinstvom uspelo ubraniti naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po verziji WBO in nato prepričati samega velikega Dona Kinga, da je Mistra Simpatikusa vzel pod svoje okrilje.

8. tomo Križnar

Reševanje leta

Sudan. In ogledalo, ki odseva sliko tega, kako zelo radi si vsi pripisujemo zasluge. Žalostno, a še vedno mnogo manj žalostno kot zgodba, ki jo je hotel po svetu razpihniti Tomo. Tretje tisočletje, komunikacijska infrastruktura okoli nas, sateliti nad nami. Mi vsi pa slepi. Ob dejstvu, da ne prav daleč od južne meje z Egiptom, kjer se kotalijo mase turistov, v sudanskem Darfurju izvajajo genocid. Posiljevanje, pobijanje ... Tomo je opomnil svet. Če se svet ne bo zbudil, se bo Tomo vrnil. Ogledalo bo nastavljal v neskončnost.

9. Andrej Šali

Vplivnež leta

Poznate revijo Bussines 2.0? Na hitro: izdaja jo ameriški novičarski gigant CNN, v njej pa skušajo zgostiti najpomembnejše akterje iz aktualnega poslovnega sveta. V julijski številki so objavili lestvico 50 ljudi, ki v tem trenutku v poslu nekaj pomenijo. In med njimi je Slovenec, Andrej Šali. V obrazložitvi so zapisali, da je bil njihov cilj »prepoznati ljudi, katerih zamisli, izdelki in samo razumevanje poslovnega področja spreminjajo svet, v katerem živimo. Ljudi, ki z novimi tehnologijami spreminjajo prihodnost.«

Med 50 najvplivnejšimi ljudmi v poslovnem svetu je torej tudi Slovenec, bioinformatik, ki je prodrl z idejo, sicer značilno za svet računalniškega programja. Skupaj s Stephenom Mauerjem sta dala pobudo, naj se biologi, ki razvijajo zdravila za tropske bolezni (ja, malarija in prijateljice), med seboj povežejo, njihova odkritja pa so javna, neobremenjena s patenti in drugimi oblikami zaščite intelektualne lastnine in zato brezplačno na voljo vsem. Cilj: poceni zdravila za tiste, ki si jih doslej niso mogli privoščiti. Za seboj sta na lestvici pustila Michaela Della in lastnika Virgin-a Richarda Bransona.

10. Janez Drnovšek

Ezoterik leta

Našel je hči, izgubil psa, pekel kruh, grizljal oreščke, se prepiral z vlado, pridigal o moči pozitivnega mišljenja, izdal kar dve knjigi in vmes našel celo čas za veliki intervju v Playboyu. Ah ja, seveda, in očaral je Brigitte Bardot. Poslala mu je pismo.

11. Iztok Čop

Upornik leta

Šampion. In sindikalist. Tam na blejski obali, kjer sicer pridno napoveduje svojo formo za prihajajoča prvenstva in skoraj vsakič opisuje tudi občutke ob kasnejšem prejemanju raznobarvnih medalj, avgusta je s svetovnega prvenstva v Etonu prinesel srebrno, je potarnal na ves glas. Zaveslal je zase. Tudi v medijski izmenjavi mnenj s Tonetom Vogrincem, ki ga je okrcal, naj se pač loti kakšnega donosnejšega športa. A ne. Bleda noče zapustiti, vesel

in čolna tudi ne.

12. Griša Šoba

Alkimist leta

Absint. Griša je zvaril časovni stroj mamljivo zelene barve in še bolj odbitega okusa. Z njim se lahko odpeljemo nazaj v čas, ko so po Bohemiji modrovali intelektualci in po pariških ulicah vijugali findesieclovci. Po kultni pripravi se lahko sesedemo, zvarek poskusimo in se, ko nam okus janeža napolni glavo, spomnimo na verze Rimbauda, prav tako zvestega potrošnika absinta: »Nekega večera sem posadil lepoto na kolena. In bila je grenka. In sem jo žalil.« Griša meša dalje. Za duše novega tisočletja je združil absint s penečim vinom. A must. Vsaj poskusiti je treba. A pazljivo!

13. Laibach

Mesojedci leta

Volk. Novo glasbeno delo, vizija, a star, delujoč, resnoben pristop, ki znotraj embalaže skriva precej satirične vsebine. Nov napad na domača in tuja ušesa. Nova turneja. Najglasnejši slovenski izvozni artikel.

14. Andrej Justin

Naveza leta

V tej navtični navezi je z njim Russell Coutts, jadralska legenda, ki je trikrat zapored slavil prvo mesto na najprestižnejši regati America's Cup, rezultat njunega sodelovanja pa je nova jadrnica za novi jadralni razred – RC44. Ultražival. V oblikovnem, hitrost­nem in cenovnem smislu. Malo manj kot 400 tisoč evrov. Brez jader in davka.

15. Metod Trobec

Odhod leta

Vrv. Kot neke vrste samokritika.

V svojo celico je s tem dejanjem spet pripeljal maso medijev in tako dokazal, kaj vse zanima Slovence. Nemo smo, prek ekranov, zrli v tisti neugledni toaletni kotliček na vrhu stene. Vse drugo je storila gravitacija. Že kar nekaj zadnjih svojih let je bil tiho, vsaj kar zadeva javnost, in zdaj je za vselej uveljavil silenzio stampa. Za njim ostaja žalostna zgodba, ki pa je le del mračnjaške podobe naroda. Temna plat sončne strani Alp.

V nadaljevanju resničnostnega filma nastopa Silvo Plut.

16. Robert Lešnik

Dizajner leta

Iz Limbuša pri Mariboru mu je uspelo priti do položaja vodilnega oblikovalca Volkswagen designa v Wolfsburgu. Podpisan je pod Volskwagnov kupe-kabriolet Eos in pod najnovejšega Passata.

17. Aleš Hlad

Motociklist leta

Resnična zgodba o uspehu. Mladostniško navdušenje nad motokrosom pa konec šole in zaposlitev. Ne za dolgo. Prek evropskih tekmovanj se mu je uspelo prebiti v elitno svetovno divizijo, v razred S1, in na zadnji tekmi svetov­nega prvenstva v supermotu novembra letos v Atenah je celo zmagal.

18. Jani Brajkovič

Noge leta

Jani je že leta 2004 postal prvi slovenski svetovni prvak v kronometru v kategoriji do 23 let. Če so ga takrat poznali le sladokusci, ga je čez leto dni spoznal ves preostali svet, ki vsaj malo spremlja kolesarstvo. Sprejeli so ga v člansko moštvo ekipe Discovery Channel, kjer je siva eminenca še vedno Lance Armstrong. Pohvalil ga je on, hvali ga vodja ekipe Johan Bruyneel, dobil pa je tudi štiri poljube (2 x 2) hostes na zmagovalnem odru letošnje Vuelte, dirke po Španiji. Že zdaj zmore več kot 100 vrtljajev na minuto. Ko bo zrasel še

na polju vzdržljivosti, bo poljubov in rumenih majic še več.

19. Branko Djurić Đuro

Stalnica leta

Ker tako preprosto mora biti.

20. Franc Rode

Barva leta

In to škrlatna. Kot Slovenca po rodu sta gospoda Rodeta kot kardinala sicer prehitela že Jakob Misija in Alojzij Ambrožič, a nič zato ...

21. Dedek Mraz

Nostalgija leta

Tip je preprosto legenda. In to skoraj naša. Zato za nas dileme Božiček ali dedek Mraz sploh ni! Eden je produkt rdeče-belega imperija, ki je zrasel na gazirani pijači, drugi pa zaščitni znak naše in vaše mladosti.

Andraž Pöschl

Foto: Ivana Krešić,

Borut Krajnc,

Matej Družnik/Delo,

zaklop.com,

Bobo,

Reuters,

Črtomir Goznik,

Bor Dobrin,

Dejan Javornik/Delo,

Primož Predalič,

Tina Winkhaus

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri